Vodja misije ZN-a v Iraku Jan Kubis je dejal, da so to "dokazi ostudnih zločinov", ki jih je storil IS. Grobišča so odkrili po tem, ko je območje začela osvobajati iraška vojska. "Poboje, ugrabitve, posilstva in mučenja Iračanov, ki jih izvaja IS in ki vodijo v zločine proti človečnosti, vojne zločine in celo genocid, obsojam na največji mogoči način," je dejal Kubis.

Aprila so v nekem množičnem grobišču v Ramadi odkrili posmrtne ostanke 40 ljudi. Kubis je po poročanju BBC-ja pozval mednarodno skupnost, naj že sprejme "ustrezne ukrepe, s katerimi bodo borci IS-ja prevzeli odgovornost za svoja dejanja".

Posmrtne ostanke so odkrili v množičnih grobiščih v bližini Sinjara na severu Iraka, v Anbarju na zahodu države in v Tikriru na severu države. Med žrtvami so iraški vojaki, člani plemen in pripadniki jezidov. Množična grobišča so odkrili tudi v delih Sirije, ki so še vedno pod nadzorom IS-ja.

Iraška vojska je dele Ramadija prevzela decembra lani, popoln nadzor nad mestom pa februarja letos. Kubis je dejal, da je humanitarna kriza v Iraku med večjimi na svetu, saj potrebuje pomoč deset milijonov ljudi ali tretjina prebivalcev. Od obljubljenih 861 milijonov dolarjev pomoči prebivalcem Iraka v letu 2016, so jih do zdaj dobili le četrtino.

Janu Kubis je ob tem izrazil skrb, da kljub uspešnemu boju proti IS-ju "skupina ostaja velik in odločen sovražnik, ki stalno spreminja svojo taktiko in način bojevanja". Po njegovih besedah islamski skrajneži ne bodo poraženi le z vojaškim posredovanjem, "saj je treba ekstremizem izkoreniniti v njegovem bistvu".