Med aretiranimi je tudi več tujih državljanov, vključno z Iračani, osem med njimi pa jih je bilo med seboj poročenih, je zapisala Revolucionarna garda na svoji spletni strani.

Skupino so zajeli v torek zvečer v eni izmed mestnih slavnostnih dvoran, ki so jo najeli za praznovanje rojstnodnevne zabave. Povabljenci - bilo naj bi jih okoli 80, in to obeh spolnih usmerjenosti - naj bi plesali, ko je garda vdrla v prostor. Skupino naj bi že kar nekaj časa nadzirali. Po poročanju Guardiana naj bi aretirali najmanj 17 ljudi, ki so bili potetovirani, naličeni ali pa so nosili mavričaste zapestnice. Zajete so prevezali oči in jih odvedli neznano kam. Elitne enote revolucionarne garde so vse povabljence posnele in jim zasegle mobilne telefone.

Iranske oblasti so že prej povezovale homoseksualce s satanisti, da bi jih tako še bolj očrnile v očeh iranskih verskih konservativcev. Geje, lezbijke, biseksualce in transeksualce v Iranu preganja tako oblast kot tudi širša družba. V najhujšem primeru istospolno usmerjeni tvegajo grozljive kazni, vključno s smrtno kaznijo in dolgoletnimi zapornimi kaznimi, spet druge ustrahujejo in jih prisilijo v izgnanstvo. Uradna obravnava istospolno usmerjenih je odvisna tudi od kraja aretacije - tisti v provincialnih mestih, kot je Kermanša, so navadno pod večjim pritiskom.
Različne kazni glede na vlogo
Še do nedavnega so istospolne odnose kaznovali s smrtjo, a lani sprejeti zakon je prinesel spremembe in po novem je oseba, ki je igrala "aktivno vlogo" kaznovana s stotimi udarci z bičem, če je bil spolni odnos sporazumen in če oseba ni poročena, tisti, ki pa je imel pasivno vlogo, ga še vedno čaka smrtna kazen, ne glede na njegov zakonski stan. Kazen za lezbični spolni odnos je sto udarcev z bičem za vse vpletene, če pa se dejanje ponovi štirikrat, ti preti smrtna kazen.

V zadnjih letih sta vlada in policija imeli navado istospolno usmerjene osebe sicer preprosto ignorirati in jih ne strogo preganjati, a revolucionarna garda in verska milica Basij, ki delujeta neodvisno od vlade, a sta tesno povezani z vrhovnim verskim poglavarjem ajatolo Alijem Hamenejem, zelo dejavno sledita gejem in jih kaznujeta. Kljub zagroženim kaznim se iranska LGBT-skupnost v zaadnjih letih močno prizadeva za priznanje in pravice, saj jih je veliko med njimi spletno zelo dejavnih, objavljajo svoja dela in delijo svoje izkušnje. Vse več jih tudi priznava svojo usmerjenost družini in prijateljem.
Ahmadinedžad: V Iranu nimamo gejev
V nasprotju s homoseksualnostjo, ki se v Iranu kaznuje s smrtjo, je transseksualnost dovoljena vse od fatve, ki jo je leta 1987 izrekel pokojni ajatola Ruhola Homeini. A družbena stigma ostaja velika.

Leta 2007 je zdaj že nekdanji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad celo zanikal obstoj homoseksualcev v svoji državi. "V Iranu nimamo homoseksualcev kot v vaši državi," je dejal neodobravajočim slušateljem na newyorški univerzi Columbia med svojim obiskom ZDA.
Mu pa je takoj po prihodu iranski novinar Siamak Ghaderi dokazal, da se moti, ko je objavil serijo intervjujev z iranskimi homoseksualci. Ghaderija so aretirali in obsodili na zapor, kjer še vedno prestaja kazen zaradi "razžalitve predsednika" in "širjenja protirežimske propagande".