Iran se je znašel v nezavidljivem gospodarskem položaju, tudi zaradi dolgoletnih sankcij, s katerimi želi mednarodna skupnost državo prisiliti, da ubere spravljivejše tone in dokaže, da ne razvija jedrskega orožja. Zadnje predsedniške volitve, na katerih je drugi mandat dobil Mahmud Ahmadinedžad, so se končale s protesti in obtožbami o poneverbah, a je vlada demonstracije zatrla.

Svet varuhov potrdi kandidate
Na volitve se lahko odpravijo vsi iranski državljani, moški in ženske, ki so stari najmanj 18 let, kandidirajo pa lahko le v Iranu rojeni moški šiitski muslimani. Željo, da vstopi v predsedniško bitko, lahko izrazi vsak, a vsakega kandidata mora potrditi 12-članski iranski svet varuhov, ki je vrhovni organ iranske islamske republike in ugotavlja, ali kandidati izpolnjujejo potrebne pogoje za položaj - predvsem vero v iransko republiko in islam. Člane sveta varuhov imenuje vrhovni iranski verski poglavar, ajatola Ali Hamenej, gre pa predvsem za verske učenjake in juriste.

Na volilnem listu se torej v bistvu lahko znajdejo le ljudje, ki imajo Hamenejev "blagoslov", kar pomeni, da so volitve večinoma "nadzorovan in močno omejen proces", kot je za CNN dejal Alex Vatanka z Bližnjevzhodnega inštituta v Washingtonu. Medi Kaladži z istega inštituta pa je dodal: "Hamenej vsake volitve poskrbi, da so hitro izločeni vsi tisti, ki bi lahko povzročali težave njemu ali njegovi avtoriteti." Druga velika težava pa je nezaupanje v volilno komisijo in možnost poneverb, saj glasovanje nadzirata svet varuhov in notranje ministrstvo.

Dva sta se umaknila sama
Svet varuhov je za predsedniško tekmo izmed 668 kandidatov odobril le osem ljudi, dva izmed teh pa sta pred dnevi sama izstopila iz boja. Iranci bodo tako izbirali med naslednjimi: Mohamed Bakir Kalibaf, Ali Akbar Velajati, Saed Džalili, Mohsen Rezaei, Hasan Rohani in Mohamad Garazi. Velajati, Galifaf in Džalili, sicer glavni iranski jedrski pogajalec, so vsi blizu vrhovnemu voditelju Hameneju. Iz boja pa sta izstopila konservativec Golam Ali Hadad Adel, ki mu raziskave niso kazale dobro, in edini reformistični kandidat Reza Aref, ki se je umaknil iz tekme v korist zmernega kandidata Hasana Rohanija, ki ima podporo reformističnega tabora.

Reformisti se tako v predsedniški boj podajajo z Rohanijem, nekdanjim jedrskim pogajalcem in zmernim klerikom, ki mu je v zadnjih dneh podpora rasla, čeprav nihče izmed poznavalcev ne pričakuje, da bi lahko ogrozil katerega izmed kandidatov s Hamenejevo podporo, med katerimi najbolje kaže nekdanjemu načelniku policije in trenutnemu teheranskemu županu Kalibafu, ki velja za pragmatičnega konservativca, ter iranskemu jedrskemu pogajalcu Džaliliju, pripadniku skrajne struje konservativcev.

Verjeten drugi krog
V trenutnih gospodarskih razmerah, ko inflacija presega 40 odstotkov in se je vrednost državne valute prepolovila, Iranci pred volitvami ne izkazujejo pretiranega navdušenja, kaj šele, da bi se odpravili na ulice. Glede na eno redkih javno objavljenih raziskav, ki jo je pri 10.000 vprašanih opravila iranska tiskovna agencija Mehr, ima največ podpore Kalibaf s slabimi 18 odstotki, s 14,6 odstotka mu sledi Rohani, temu pa Džalili s slabimi desetimi odstotki podpore. Ti izidi kažejo, da bo za izvolitev predsednika verjetno potreben drugi krog, ki bo predvidoma 21. junija.

Volilni izid bo večinoma odvisen od tega, kako množično se bo volitev udeležil srednji razred. Ker vzvode zunanje politike drži v rokah verski voditelj, tudi novi predsednik, kdor koli že to bo, veliko vpliva na morebitne spremembe ne bo imel. Tudi če se bo želel postaviti po robu Hameneju, ta ne bo spustil iz rok politike do najbolj občutljivih tem, kot sta odnos Irana do Izraela in Sirije, ter seveda njihov sporni jedrski program. Teheran namreč več čas vztraja, da so njihovi nameni izključno miroljubne narave, Zahod pa sumi, da razvijajo jedrsko orožje.

Vsi zagovarjajo jedrski program
Vsi kandidati so se v predvolilni kampanji osredotočili na spor z Zahodom glede jedrskega programa. Sankcije, ki si jih je s tem nakopal Iran, so močno poslabšale gospodarske razmere v državi in kandidati so za to pretežno krivili Ahmadinedžada. Tako Velajati kot Rohani sta med drugim menila, da Ahmadinedžadova politika na tem področju izraža nepotrebno bojevito retoriko. Toda prav noben kandidat ni napovedal spremembe jedrskega programa, med drugim ustavitve bogatenja urana.

Kljub temu pa v nasprotju z volitvami leta 2009, ko sta opozicijska kandidata Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi v kampanji ostro kritizirala vlado, tokratna razprava ni postregla z živahnostjo. Medtem ko so televizijska soočenja pred prejšnjimi volitvami pritegnila veliko zanimanja, jih tokrat niso jemali resno niti domači mediji. Kandidati so vljudno odgovarjali na vprašanja voditelja in se previdno izogibali razgretim debatam izpred štirih let.

Vsi kandidati, vključno z reformisti, so izkazovali zvestobo sistemu in bili v izjavah previdni, saj si nihče ne želi deliti usode Musavija in Karubija, ki sta od februarja leta 2011 v hišnem priporu.

Po dveh mandatih se s predsedniškega položaja umika populistični Mahmud Ahmadinežad, ki je s sporno zmago pred štirimi leti sprožil nasilne proteste z bridko zadušitvijo in poteptanjem upov številnih Irancev, ki upajo na spremembe v strogi islamski republiki, kjer ima glavno besedo še vedno vrhovni verski poglavar.

Razlika med predsednikom in vrhovnim voditeljem
Vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej, ni izvoljen na volitvah in ima v rokah največ moči. Usmerja zunanjo politiko, ima pa tudi veliko besede pri gospodarskih potezah države. Iranski predsednik je za ajatolo druga najpomembnejša osebnost v državi, odgovoren je za uresničevanje ustave, deluje pa tudi kot vodja izvršne oblasti. "Hamenej se rad predstavlja kot verska osebnost, ki je nad politiko, a njegova dejanja kažejo nasprotno. Zagovarja konservativno politiko, največja skrb pa je varovanje lastne moči," je dodal Vatanka.

V državi deluje tudi izvoljen parlament, a nima močne vloge pri najpomembnejših vprašanjih, kot je zunanja politika, potrjuje pa na primer proračun. Svet varuhov mora odobriti tudi vsakega kandidata za poslanca posebej.