Pet ameriških državljanov, ki jih je Iran izpustil v okviru izmenjave zapornikov, je odletelo v katarsko prestolnico Doho. Predtem je Teheran znova pridobil dostop do sredstev v vrednosti približno 5,6 milijarde evrov, ki jih je zaradi mednarodnih sankcij zamrznila ameriška zaveznica Južna Koreja.

Na krovu katarskega letala, ki je zapustilo Teheran, sta bila tudi dva družinska člana priprtih v Iranu. V zameno za njihovo izpustitev je ameriški predsednik Joe Biden pomilostil pet Irancev, ki so bili obsojeni ali obtoženi "nenasilnih zločinov".

Po poročanju iranskih medijev sta dva od izpuščenih Irancev že prispela v Doho. Preostali trije so se odločili ostati v ZDA ali tretji državi, navedbe Teherana povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Upamo, da bomo imeli danes popoln dostop do iranskih sredstev," je na novinarski konferenci v Teheranu pred tem dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Naser Kanani. Sredstva naj bi nakazali na račune dveh bank v Katarju, z njimi pa naj bi Iranu omogočili nakup blaga v humanitarne namene, za katerega sankcije ne veljajo.

Ob izpustitvi zapornikov je Biden hkrati napovedal sankcije proti nekdanjemu iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu in iranskemu ministrstvu za obveščevalno dejavnost.
Dogovor o izmenjavi zapornikov je bil dosežen ob posredovanju zalivskih držav, saj Iran in ZDA nimajo diplomatskih odnosov. Pri tem sta po navedbah Bele hiše pomembno vlogo odigrala Oman in Katar.

Republikanske kritike Bidna

Že nekaj tednov je bilo sicer znano, da se ZDA in Iran dogovarjajo o izmenjavi ujetnikov. Avgusta je iransko pravosodje iz pripora izpustilo pet državljanov ZDA in jih premestilo v hišni pripor. Med temi je najbolj znan poslovnež Siamak Namazi, ki ima ameriško in iransko državljanstvo. Leta 2015 so ga zaprli in obsodili na deset let zapora zaradi vohunjenja.
Druga dva sta bila okoljevarstvenik Morad Tahbaz in poslovnež Emad Šarki ter še dva, ki nista želela biti imenovana.

Republikanci in nekateri nekdanji iranski politični zaporniki so kritizirali ameriškega predsednika, da je z Iranom sklenil dogovor, saj opozarjajo, da bo to le spodbudilo Teheran k novim ugrabitvam. A ameriško zunanje ministrstvo je poudarilo, da so sredstva, ki se bodo po dogovoru sprostila, iranski denar od nafte, ki ga je Trumpova administracija zamrznila leta 2018, ko so ZDA izstopile iz iranskega jedrskega sporazuma.

Omenjeni denar je Iran zaslužil s prodajo nafte Južni Koreji, zaradi dogovora o izmenjavi ujetnikov pa so ta sredstva južnokorejske banke že nakazale Katarju, ki je bil posrednik pri dogovoru.

Katar je ob tem zagotovil, da bo omenjeni denar v Iranu porabljen le za hrano, kmetijske proizvode in zdravila, torej za blago, ki ni podvrženo mednarodnim sankcijam. Kritiki pa pravijo, da bo to nemogoče nadzorovati.