Saida Malekpourja, ki ima stalno prebivališče sicer v Kanadi, so aretirali oktobra 2008 po njegovem prihodu v Teheran. Malekpour je bil obsojen za oblikovanje in moderiranje spletnih strani z odraslo vsebino, zaradi delovanja proti državni varnosti, žaljenja in onečaščenja načel islama in vznemirjanja javnega mnenja.
Njegova soproga Fatemeh Eftekhari je iz Toronta za Guardian dejala, da so njenega moža obvestili o razsodbi in ga že premestili v samico. Ob tem je povedala, da je bil spletni programer, ki je zasnoval programsko opremo za nalaganje slik, ki so jo brez njegove vednosti uporabili pri neki pornografski spletni strani.
Usmrtitve po tekočem traku
Organizacije za človekove pravice so izrazile zaskrbljenost ob dramatičnem povečanju uporabe smrtne kazni v Iranu. Po besedah Mednarodne kampanje za človekove pravice v Iranu (ICHRI) so med 20. decembrom 2010 in 31. januarjem letos obesili kar 121 ljudi. Od začetka novega leta so tako obesili v povprečju enega človeka na vsakih osem ur.
Prejšnji teden je glavni tožilec Abas Džafari Dolatabadi povedal, da so dva človeka obsodili na smrt zaradi upravljanja pornografskih spletnih strani, vendar ni izdal imen obsojencev.

"Priznanje" pred televizijskimi sprejemniki
Malekpourja, ki je zadnje dve leti preživel v zloglasnem teheranskem zaporu Evin, so aretirali policisti v civilu in so ga sprva skoraj leto dni držali v samici brez dostopa do pravnega zastopnika. "Dolgo časa sploh nismo vedeli, da so ga aretirali," je dejala Eftekharijeva. Po njenih besedah je bila Malekpourjeva aretacija del nove gonje iranske vlade proti "nespodobnim" spletnim stranem, ki naj bi bile "produkt kampanje, ki so jo lansirale zahodne vlade, da bi pokvarile iransko mladino".
Leto dni po aretaciji so Malekpourja privedli na državno televizijo, da bi javno priznal svoj zločin. Pozneje je prizanje, ki da je bilo izsiljeno, umaknil v pismu, ki ga je poslal iz zapora. "Veliko večino mojega priznanja so iz mene izsilili pod pritiskom, s fizičnim in psihološkim mučenjem, z grožnjami meni in moji družini ter z lažnimi obljubami takojšnje izpustitve, če priznam vse, kar so mi narekovali moji zasliševalci," piše v pismu.
"Enkrat oktobra 2008 so me zasliševalci slekli do golega, medtem ko sem imel čez oči prevezo, in mi grozili, da me bodo posilili s steklenico vode." In še: "Še vedno s prevezo čez oči in uklenjenega me je več posameznikov, oboroženih s kabli in palicami, pretepalo in me udarjalo s pestmi. S tem so me hoteli prisiliti, da napišem tisto, kar so mi narekovali, in da pred kamero odigram vlogo po njihovem scenariju."
Ustrahovanje opozicije
Eftekharijeva še meni: "Tudi če bi bile obtožbe proti mojemu soprogu resnične, pa niso, si težko predstavljam, zakaj bi moral biti obsojen na smrt. Mislim, da skuša Iran zastrahovati opozicijo ali preprečiti vsakršne proteste z obsojanjem neštetih zapornikov na smrt."
Malekpourjeva obsodba je sprožila burne odzive aktivistov za človekove pravice in organizacij, ki so že sprožile kampanjo za njegovo rešitev. Zaskrbljenost zaradi kazni sta izrazila tudi kanadski zunanji minister Lawrence Cannon in kanadska podružnica Amnesty International.
Prejšnji mesec je Iran usmrtil Zahro Bahrami, Iranko z nizozemskim državljanstvom, obsojeno zaradi tihotapljenja mamil. Nizozemska je zaradi usmrtitve zamrznila vse diplomatske stike z Iranom.