Iran se je v preteklih štirih letih pod predsednikom Hasanom Rohanijem in po sklenitvi jedrskega sporazuma z velikimi silami previdno odpiral Zahodu. Petkove predsedniške volitve bodo pokazale, ali bo islamska republika nadaljevala po tej poti ali pa bodo konservativni kleriki znova zaprli vrata države.

Ena glavnih tem kampanje pred predsedniškimi volitvami je bil dve leti po sklenitvi znova jedrski sporazum, s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za odpravo sankcij. Volivci sicer ne bodo neposredno sodili o dogovoru iz leta 2015, bodo pa odločali o Rohanijevem previdnem odpiranju Zahodu.

Po mnenju političnih analitikov bodo volitve neke vrste referendum za in proti odpiranju države. Poraz 68-letnega reformista Rohanija proti kandidatu skrajnih konservativcev Ebrahimu Raisiju bi trend odpiranja gotovo ustavil in morda celo zaustavil uresničevanje jedrskega sporazuma, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Islamska duhovščina in njen kandidat sta kritična do jedrskega sporazuma, ki kljub odpravi sankcij Iranu še ni prinesel večjih gospodarskih koristi. Konservativci se ne strinjajo z odpiranjem proti Zahodu, saj to po njihovem mnenju pomeni odklon od islamskih vrednot.

Rohani je posvaril, da poskušajo konservativci sabotirati dogovor, ki je Iranu politično in gospodarsko odprl vrata proti Zahodu, njegovi politični nasprotniki pa jih poskušajo zdaj znova zapreti. Poudaril je, da morajo volivci v petek izbrati pot zase in za svoje otroke - odprtost ali osamitev.

Čeprav se za predsedniški položaj potegujejo štirje kandidati, bodo petkove volitve po umiku teheranskega župana Mohameda Bagra Galibafa dvoboj med Rohanijem in Raisijem.

Raisi, 56-letni nekdanji generalni tožilec in vodja najbogatejše verske organizacije v državi Astan Kuds Razavi nima izkušenj v politiki, a uživa polno podporo vplivne islamske duhovščine.

Rohani je med predvolilno kampanjo svaril volivce pred skrajnimi konservativnimi stališči Raisija in Galibafa. "Da bi ločili moške in ženske, načrtujejo celo izgradnjo zidov na ulicah," je dejal dozdajšnji predsednik.

Jedrski sporazum ni prinesel preobrata
Raisi in Galibaf sta Rohaniju očitala, da ni izpolnil obljub o gospodarskem razcvetu, ki naj bi ga prinesel jedrski sporazum. "Dogovor je kot ček, ki ga Rohani ne more unovčiti," je dejal teheranski župan, ki se je iz predsedniške tekme umaknil nekaj dni pred volitvami, da bi povečal možnosti za zmago Raisija. Dan pozneje je kandidaturo umaknil še podpredsednik Ešak Džagangiri in podprl Rohanija.

Gospodarski preobrat, ki ga je obljubljal Rohani, se z jedrskim sporazumom sicer ni uresničil. Eden glavnih razlogov za to je, da evropske banke nočejo financirati novih projektov, ker so ZDA ohranile vrsto sankcij proti Iranu. Vlada pravi, da potrebuje 50 milijard dolarjev tujega kapitala na leto za zagon gospodarstva.

Ideja o neodvisnem gospodarstvu
Težave z bančnimi plačili so bile voda na mlin Rohanijevim nasprotnikom, ki kot alternativo ponujajo "odporno gospodarstvo", katerega cilj je doseči gospodarsko neodvisnost od Zahoda. Ekonomski strokovnjaki sicer opozarjajo, da to ni izvedljivo, saj je zastarelo infrastrukturo mogoče posodobiti samo z zahodno tehnologijo. "Letal ali ladij ne morejo zgraditi sami," je po navedbah DPA-ja komentiral eden izmed strokovnjakov.

Bančno poslovanje ostaja velika težava za Rohanija. Naftni minister Bidžan Namdar Zangeneh je dejal, da je Iran pripravljen porabiti milijarde dolarjev za posle z zahodnimi državami, vendar banke za zdaj pri tem nočejo sodelovati.

Ankete napovedujejo izenačen boj
Zadnje javnomnenjske raziskave Rohaniju napovedujejo okoli 55 odstotkov podpore, bo pa izid odvisen tudi od tega, koliko od dobrih 56 milijonov volilnih upravičencev bo odšlo na volišča. Nizka udeležba bi po mnenju poznavalcev Rohaniju lahko škodila. Poleg zdajšnjega predsednika in Raisija se za položaj potegujeta še reformist Mostafa Hašemataba in konservativec Mostafa Mirsalim.

Vrhovni voditelj podpira Raisija
Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej predsedniško kampanjo označil za nedostojno. Pri tem je ciljal predvsem na Rohanijevo retoriko proti Raisiju. "V predsedniških debatah so se pojavile nekatere opazke, ki so nevredne iranskega naroda. Visoka udeležba na volitvah lahko izbriše vse to," je Hamenej povedal zbranemu občinstvu. Kandidata sta se v dozdajšnjih televizijskih soočenjih odkrito zmerjala in surovo napadala drug drugega. Rohani Raisija obtožuje zlorabljanja religije za pridobivanje politične moči.

Rohani je medtem vojaškim silam v državi ukazal, naj se ne vpletajo v volitve. Policija naj bi bila sicer pripravljena na morebitne nemire, ki lahko izbruhnejo ob volitvah. Leta 2009 je v protestih po izvolitvi predsednika Mahmuda Ahmadinedžada umrlo več sto ljudi, več tisoč je bilo aretiranih.

Ljubljana: Volitve na veleposlaništvu
V Sloveniji živeči Iranci, po ocenah jih je okoli 50, bodo svoj glas lahko oddali na iranskem veleposlaništvu v Ljubljani, in sicer v petek od 8. do 18. ure. Iranski veleposlanik Morteza Darzi Ramandi je za STA povedal, da je za izvedbo predsedniških volitev v Sloveniji vse pripravljeno.

Če v petek nobeden izmed kandidatov ne bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, se bosta kandidata z največ glasovi pomerila v drugem krogu 26. maja.