Kdaj sta se rušilec in oskrbovalna ladja zasidrala v pristanišču, iranska stran ni pojasnila, je pa iranska televizija poročala, da gre za dvostranski dogovor med Sirijo in Iranom.

Iranski admiral Habibola Sajari je dejal, da sta ladji pluli skozi Sueški prekop šele drugič po islamski revoluciji v Iranu leta 1979. Z vplutjem želi Iran po njegovih besedah "pokazati svojo vojaško veličino".
Iranski ladji sta v Sredozemsko morje vpluli v času, ko se krepijo napetosti zaradi iranskega jedrskega programa. Močno so zaostreni tudi odnosi med Iranom in Izraelom, pri čemer so vse glasnejša ugibanja, da bi Izrael lahko izvedel letalske napade na iranske jedrske objekte.

Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo pozorno spremljalo premike obeh ladij, da bi se prepričali, da se ne približujeta izraelski obali. Iran je svoje vojaške ladje v Sredozemlje prvič napotil februarja lani, kar je sprožilo ostre odzive Izraela in ZDA. Tedaj sta iranski ladji pluli mimo Izraela v sirsko pristanišče Latakija, pozneje pa sta se vrnili v Iran.
Na pogovorih v Teheranu
Medtem pa je v Teheran na dvodnevni obisk prispela delegacija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki naj bi iskala rešitve spora glede iranskega jedrskega programa. To je drugi obisk delegacije IAEA v treh tednih in pomeni ključni preizkus pripravljenosti Irana na vsebinske pogovore glede njegovih sumljivih jedrskih dejavnosti, na katere je agencija opozorila v svojem novembrskem poročilu.

Delegacijo vodi vodja jedrskih inšpektorjev Herman Nackaerts, ki je pred odhodom na Dunaju izrazil upanje, da bo obisk prinesel konkretne rezultate, čeprav bo na napredek po njegovi oceni treba počakati še nekaj časa. V središču pogovorov bo morebitna vojaška dimenzija iranskega jedrskega programa, pa tudi druga pomembna vprašanja, je dodal.
IAEA je v novembrskem poročilu opozoril, da Iran izvaja dejavnosti, ki bi lahko vodile do izdelave jedrskega orožja. Od takrat so ZDA in EU okrepili sankcije proti iranski naftni industriji, naraščajo pa tudi domneve, da bi Izrael lahko sprožil napad na iranske jedrske objekte.

Iran vztraja, da je njegov jedrski program izključno civilen, pretekli teden pa je sporočil, da je dosegel tehnološki napredek pri proizvodnji jedrskega goriva. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje šeststranskih pogovorov o svojem jedrskem programu, ki so zastali januarja lani. V odgovor na nove sankcije EU-ja pa je Teheran v nedeljo ustavil dobavo nafte Franciji in Veliki Britaniji.
Iran išče kupca
Financial Times je sicer v današnji izdaji poročal, da Iran zaradi sankcij s težavo skuša najti kupca za skoraj četrtino letnega izvoza nafte. Indijskim in kitajskim rafinerijam naj bi skušal prodati dodatnih 500.000 159-litrskih sodov surove nafte na dan z dobavo v aprilu ali skoraj 23 odstotkov nafte, ki jo je izvozil lani, je časnik izvedel pri obveščenih virih.

Če do sredine marca ne bo našel kupca za nafto, ki ustreza količini, ki so jo lani kupile evropske rafinerije, bo Iran prisiljen neprodane sode nafte shraniti v supertankerjih ali zmanjšati črpanje nafte. Oba ukrepa pa bi lahko zvišala ceno nafte.