Borci IS-ja so zdaj stisnjeni v le nekaj soseskah v starem delu mesta, zato iraške oblasti pričakujejo, da bo boja za mesto kmalu konec, poroča Reuters.

Zavzetja 850 let stare mošeje Al Nuri pomeni zelo simbolično zmago za iraške sile. Mosul je namreč poleg kraja razglasitve kalifata predstavljal tudi njegovo de facto glavno mesto v Iraku. Mosul, mesto na severu države, je sicer drugo največje iraško mesto, za Bagdadom.

Kot so sporočili iz urada premierja Haiderja Al Abadija, je premier ukazal bitko pripeljati do konca.

"Njihova namišljena država je padla," je dejal predstavnik iraške vojske general brigadir Jahja Rasul. Reuters poroča, da so džihadisti raznesli srednjeveško mošejo in njen slavni poševni minaret pred tednom dni, ko so iraške sile s podporo ZDA začele prodirati v njeni smeri. Zastava IS-ja je z minareta plapolala od junija 2014.

Civiliste, ki so živeli v bližini, so evakuirali v preteklih dneh skozi koridorje, je sporočil poveljnik elitnih protiterorističnih enot. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA ponuja zračno in kopensko podporo iraškim silam, ki se bojujejo na ulicah starega dela mesta.

Srdit odpor džihadistov
Džihadisti pa se srdito upirajo, tudi z ostrostrelci in samomorilskimi napadi. Iraška vojska ocenjuje, da je bilo v starem delu mesta prejšnji teden še do 350 borcev IS-ja, a jih je bilo medtem že več ubitih. Oblegani so na območju v velikosti enega kvadratnega kilometra, manj kot 40 odstotkov starega dela mesta oziroma manj kot en odstotek celotnega območja Mosula.

Vladni prevzem nadzora nad Mosulom bo pomenil praktično konec kalifata IS-ja v Iraku, čeprav bo skupina še vedno nadzirala ozemlje zahodno in južno od mesta.

Cena zavzetja mesta pa je bila visoka. Poleg žrtev med vojaki je bilo po ocenah ubitih tudi na tisoče civilistov. Ljudje, ki so pobegnili iz starega dela mesta, so dejali, da so civilisti, ujeti za frontno črto na ozemlju pod nadzorom IS-ja - po ocenah iz prejšnjega tedna jih je 50.000 - v zelo težkem položaju. Imajo malo hrane, vode in zdravil.

Pred boji je sicer pobegnilo okoli 900.000 ljudi, kar je približno polovica prebivalstva Mosula iz časa pred vojno. Večinoma so se zatekli v begunska taborišča ali so se nastanili pri sorodnikih in prijateljih. Ljudje, ki so ostali v mestu, so trpeli lakoto in splošno pomanjkanje, tvegali pa so tudi smrt in poškodbe.