Neodvisnost iraškega Kurdistana je na referendumu podprlo 92 odstotkov od skupaj 3,3 milijona udeležencev. Bagdad je referendum označil za nezakonit, ostro pa sta mu nasprotovala tudi sosednja Turčija in Iran, pa tudi ZDA. Po referendumu so se nevarno zaostrili odnosi Kurdov z Bagdadom, pa tudi s Turčijo in Iranom. Iraške sile so sredi oktobra vdrle v z nafto bogato provinco Kirkuk in prevzele nadzor nad njo. V samo treh dneh so iraški vojaki zavzeli etnično mešano mesto Kirkuk in več pomembnih naftnih objektov v pokrajini Kirkuk, Ninive in Dijala pa je v več tednih bojev zapustilo več sto tisoč Kurdov.

Razveljavitev referenduma je bil pogoj, ki ga je Bagdad postavil za nadaljevanje dialoga z Erbilom, ki pa ne želi razveljaviti glasovanja. Vlada iraškega Kurdistana je konec oktobra izrazila pripravljenost za zamrznitev izidov, pretekli teden pa sporočila, da bo spoštovala odločitev vrhovnega sodišča.

Kurdske pešmerge so pokrajino Kirkuk brez boja zasedle leta 2014, ko so zavzele oporišča in položaje iraške vojske. Ta se je z območja prej umaknila. Pešmerge so se nato tri leta na območju bojevale z IS-jem. Čeprav Kirkuk leži zunaj samoupravne pokrajine Kurdistan na severu Iraka, ga imajo mnogi Kurdi za zgodovinsko središče Kurdistana. Izguba Kirkuka za Kurde pomeni pol manj naftnih prihodkov, prav nafta pa bi bila za Kurde v primeru neodvisnosti eden pomembnejših finančnih virov.

Po hitrem umiku kurdskih sil se je med kurdskimi politiki vnelo medsebojno obtoževanje, parlamentarne volitve, predvidene za 1. november, pa so preložene za osem mesecev.