Za zdaj je preštetih 88.000 glasov, po poročanju islandskih medijev pa naj bi se referenduma udeležila okoli polovica od skupno 237.000 volilnih upravičencev.

Postopek nastajanja osnutka nove ustave se je začel 6. novembra 2010, ko se je na temo nove ustave zbralo 950 ljudi, ki so bili iz registra prebivalstva naključno izbrani v t. i. nacionalni forum, pri čemer se je pazilo, da so ti približno enakomerno predstavljali oba spola in dele države. Nato je pet avtorjev na podlagi odločitev nacionalnega foruma sestavilo 600 strani dolgo poročilo, ki je postalo osnova za nadaljnje razprave o ustavi.

Islandski državljani so nato na neposrednih volitvah izvolili 25-člansko ustavno komisijo. Kandidati za to komisijo niso bili izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, prav tako pa niso smeli prevladovati politični strokovnjaki. Komisija je imela nato štiri mesece časa, da je pripravila osnutek ustave.

Kriza kot priložnost
Zdajšnja islandska ustava je sicer malce spremenjena danska ustava, ki jo je Islandija prevzela od Danske ob osamosvojitvi leta 1944. Potreba po njeni spremembi se je pojavila po zlomu finančnega sektorja leta 2008 in zaradi globoke gospodarske krize v državi. Leta 2009 so nato na parlamentarnih volitvah izgubili konservativci nekdanjega premierja Geira Haardeja, ki je postal tudi prvi premier na svetu, ki se je zaradi finančne krize znašel pred sodiščem.

Oblast je tako prevzela leva koalicija na čelu s socialnimi demokrati premierke Johanne Sigurdardottir. Ena njenih predvolilnih obljub je bila tudi prenova stare ustave. Prebivalci Islandije so ves čas nastajanja novega osnutka tega lahko tudi spremljali in dodajali svoje predloge. Člani ustavnega zbora so namreč svoje ideje in delo redno objavljali na spletnih omrežjih.

Osnutek med drugim predvideva spremembe glede načina izvolitve poslancev in imenovanja sodnikov, prav tako pa določa, da je naravno bogastvo Islandije skupno dobro vseh državljanov.

Referendum je bil le posvetovalne narave, ustavo z morebitnimi spremembami pa bo moral potrditi tudi parlament, kar bi se najverjetneje lahko zgodilo po parlamentarnih volitvah aprila prihodnje leto.