V noči z nedelje na ponedeljek so izgredniki zažgali sto vozil, v noči s torka na sredo pa okoli 30. Foto: EPA
V noči z nedelje na ponedeljek so izgredniki zažgali sto vozil, v noči s torka na sredo pa okoli 30. Foto: EPA
Stockholm
Prebivalci revnih priseljenskih sosesk policiste obtožujejo rasizma. Foto: EPA
Švedska
Med 44 industrializiranimi državami na svetu je Švedska četrta po absolutnem številu prosilcev za azil in druga glede na delež prebivalcev. Foto: EPA
Švedska policija

Izgredi so se začeli v noči z nedelje na ponedeljek kot odziv na nepojasnjene okoliščine smrti 69-letnega moškega, ki so ga prejšnji teden ubili policisti, potem ko jim je grozil z mačeto.

Nasilni protesti so najprej izbruhnili v predmestni četrti Husby, kjer živijo večinoma priseljenci in njihovi potomci, nato pa so se razširili še v devet drugih revnejših mestnih sosesk, kjer je več sto mladih zažigalo vozila in se spopadlo s policisti.

V noči s torka na sredo so izgredniki napadli policijsko postajo in poškodovali dve šoli ter umetniško središče. Policija je aretirala osem protestnikov.

Švedski premier Fredrik Reinfeldt je poudaril, da "skupine mladih mož mislijo, da lahko in bi morale spremeniti družbo z nasiljem". "Bodimo jasni: to ni v redu. Ne more nam vladati nasilje," je dejal.

Švedska ministrica za pravosodje Beatrice Ask je napovedala odločen boj proti nasilju in vandalizmu ter poudarila, da so napadi na policiste in pripadnike reševalcev nesprejemljivi. Tistim, ki mislijo, da so jih policisti obravnavali na neprimeren način, je svetovala, naj vložijo pritožbo.

Policijske zmerljivke za protestnike
V ponedeljek so tamkajšnji aktivisti na novinarski konferenci povedali, da so policisti protestnike zmerjali z opicami in zamorci. Opozorili so na povečevanje prisotnosti policije v revnejših soseskah in vse pogostejšo uporabo policijskega nasilja.

V soseski Husby so v 70. letih prejšnjega stoletja zgradili velika blokovska naselja in tam danes živi okoli 12.000 ljudi, od katerih jih ima 80 odstotkov priseljenske korenine. Med njimi jih je največ iz Turčije, z Bližnjega vzhoda in Somalije.

Po besedah premierja Reinfeldta se je stanje v soseski v zadnjih letih izboljšalo - ustvarila so se nova delovna mesta in znižala se je stopnja kriminalitete.

Glede preiskave smrti 69-letnega moškega je policija sporočila, da se je moški z mačeto skupaj z neko žensko zaprl v stanovanje. Po neuspešnih pogajanjih so policisti vdrli v stanovanje, kjer je prišlo do smrtonosne uporabe sile.

Njegove sosede pa predvsem zanima, zakaj je policija najprej sporočila, da so moškega odpeljali v bolnišnico, in je njegovo smrt priznala šele, potem ko so očividci poročali o mrliškem vozilu, s katerim so več ur po streljanju s prizorišča odpeljali truplo.

Umiranje "švedskega modela"
Nemiri v eni izmed najbogatejših evropskih prestolnic so pretresli prebivalce v skandinavski državi, ki se ponuja kot zgled socialne pravičnosti. Incident je sprožil tudi razpravo o možnostih za zaposlovanje mladih in priseljevanju tujcev.

Po desetletjih oglaševanja "švedskega modela" velikodušne socialne države so oblasti od 90. let prejšnjega stoletja začele klestiti socialne ugodnosti, kar je pripeljalo do najhitrejšega naraščanja socialnih razlik med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Čeprav je življenjska raven še vedno med najvišjimi med evropskimi državami, pa država ni uspela učinkoviti odgovoriti na dolgotrajno brezposelnost mladih in naraščajočo revščino, kar se najbolj občuti v revnejših priseljenskih soseskah.

Okoli 15 odstotkov prebivalcev Švedske je rojenih na tujem, kar je najvišji delež med skandinavskimi državami. Brezposelnost med tistimi s tujimi koreninami je 16 odstotkov, medtem ko je pri drugih prebivalcih delež šest odstotkov.

Glede na javnomnenjske raziskave se je protipriseljenska stranka Švedski demokrati zavihtela na tretje mesto med strankami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale prihodnje leto. Naraščanje priljubljenosti te stranke je vzbudilo nelagodje v priseljenskih skupnostih.