Pristojni ministrski odbor za zakonodajo v izraelski vladi je včeraj soglasno potrdil osnutek zakona. Zdaj mora ta še v parlamentarno obravnavo, predlog zakona mora izraelski parlament potrditi v dveh branjih.

Tako hebrejščina kot arabščina sta trenutno uradna državna jezika v Izraelu. Več kot 20 odstotkov prebivalstva v 8,7-milijonskem Izraelu je Arabcev. Po novem predlogu bi arabščina imela v državi poseben status, po katerem bi njeni govorci imeli pravico do jezikovno dostopnih storitev v državnih institucijah, poroča Guardian.

Podoben zakon so skušali v Izraelu sprejeti že v letih 2008 in 2014, a so bili poskusi neuspešni. Kritiki so poudarjali, da tak zakon diskriminira arabsko in druge manjšine v Izraelu.

Predsednik Združene liste arabsko-izraelskih strank, arabski poslanec Ajman Odeh, je osnutek zakona označil za vojno napoved državljanom arabskega izvora. "Diskriminacija je dobila sodni pečat," je dejal in dodal, da obstaja nevarnost, da bo zakon ustvaril dva razreda državljanov - Jude in Arabce.

Vodja stranke Meretz Zehava Gal On meni, da je cilj zakona omejevanje pravic nejudovskega prebivalstva Izraela. "Končni izid zakona je jasen. Judje bodo dobili prednost pred drugimi državljani, kar je kratenje človekovih pravic, demokracije in pravic arabske manjšine v Izraelu," je dejal po poročanju Guardiana.

Poslanec Avi Dihter iz vladajoče stranke Likud, ki je pripravila osnutek zakona, meni, da je zakon nujen. Kot je dejal, želijo Palestinci uničiti državo Judov. "To je velik korak k oblikovanju naše identitete, ne samo v očeh sveta, ampak prvotno v očeh nas Izraelcev, da bodo lahko svoboden narod v svoji državi," je dodal Dihter.

Predsednik izraelskega ministrskega odbora za zakonodajo Jariv Levin, prav tako poslanec Likuda, je dejal, da so na to zakonodajo čakali predolgo, in dodal, da je njen cilj varovanje statusa Izraela kot države judovskega ljudstva, še poroča Guardian.