Izrael si je vzhodni del Jeruzalema priključil med šestdnevno vojno leta 1967, a te priključitve mednarodna skupnost nikoli ni priznala. V tem delu mesta sicer poleg 270.000 Palestincev v okoli desetih novih četrteh živi tudi 200.000 Izraelcev.

V torek pa je izraelsko notranje ministrstvo odobrilo gradnjo novih stanovanj, še predtem pa je premier Benjamin Netanjahu zavrnil ameriški poziv za zamrznitev gradnje okoli desetih enot v četrti Gilo, kjer naj bi zdaj zgradili še 900 novih. "Gilo je celoviti del Jeruzalema," je dejal Netanjahu in dodal: "Jeruzalem pa je prestolnica Izraela, in to bo tudi ostal." Po trditvah izraelskih medijev naj bi sicer zgradili štiri- do petposteljne apartmaje.

"Izraelu ni do miru"
Palestinci so se na nove gradnje ostro odzvali, saj ves čas trdijo, da mirovnih pogajanj ne bodo nadaljevali, če se izraelska gradnja v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu dokončno ne ustavi. To je palestinski predsednik Mahmud Abas ponovil tudi po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat pa je poudaril, da izraelska poteza nakazuje, da je "nesmiselno" nadaljevati pogajanja. "Ta načrt pomeni še en korak, ki kaže na to, da Izrael ni pripravljen na mir," je dodal.

Washington: Naselbine so nezakonite
Izraelsko potezo sta kritizirala tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, ki sta dejala, da bo odločitev zavrla izraelsko-palestinski mirovni proces. Gibbs je poudaril, da so naselbine na zasedenem ozemlju tudi po mednarodnem pravu nezakonite, čeprav Izrael tega ne želi priznati.

Na zasedenih ozemljih na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu v več kot sto naselbinah živi skoraj 500.000 Judov, ob njih pa tudi 2,7 milijona Palestincev.