Kirgizija se v začaranem krogu nasilja in nemirov vrti že mesec dni in pol, odkar so množični protesti v prestolnici Biškek z oblasti odnesli predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki se je nato zatekel v izgnanstvo, oblast pa je prevzela začasna vlada na čelu z začasno predsednico Rozo Otunbajevo.

Najbolj so razmere napete na jugu države, od koder prihaja strmoglavljeni predsednik Bakijev in kjer živi velika uzbeška etnična manjšina. Jug države je bil v preteklosti že prizorišče napetosti med Kirgizi in Uzbeki. Najhuje je bilo po razpadu Sovjetske zveze pred skoraj 20 leti, ko je bilo v spopadih med obema etničnima skupinama ubitih najmanj 300 ljudi.

Tokratni nemiri so izbruhnili, ko je nekaj tisoč Kirgizov skušalo vdreti v poslopje uzbeške univerze, zaradi česar so pripadniki posebnih policijskih enot streljali v zrak. Kirgiški protestniki so zahtevali aretacijo krajevnega uzbeškega voditelja Kadirzana Batirova, ki naj bi pozval k oblikovanju avtonomnega uzbeškega območja v Kirgiziji.

Otunbajeva na oblasti do konca leta 2011
Otunbajeva je obsodila vse poskuse nasilja in spodbujanja napetosti med ljudmi, še posebej med Uzbeki in Kirgizi, nato pa je njena vlada v Džalalabadu in njegovi okolici razglasila izredne razmere, ki bodo veljale do 1. junija. Začasna vlada je tudi odpovedala predsedniške volitve, ki so bile predvidene za oktober, Otunbajevi pa je podaljšala mandat začasne predsednice do konca leta 2011.

Med 5,3 milijona prebivalcev Kirgizije je etničnih Kirgizov 69,6 odstotka, Uzbekov 14,5 odstotka in Rusov 8,4 odstotka. Najbolj je etnično pester jug države, kjer je med milijonom prebivalcev na območju Džalalabada 40 odstotkov Uzbekov, na območju sosednjega mesta Oš pa 50 odstotkov.