V četrtek je uradni Seul dal Pjongjangu 24 ur časa, da privoli v pogovore glede nadaljnje usode skupnega gospodarskega projekta, ki so ga na severu zaprli pred tremi tedni v sklopu zaostrovanj na Korejskem polotoku.

Južnokorejsko ministrstvo za združitev je ob četrtkovi ponudbi posvarilo severne kolege, da jih čakajo težke posledice, če bodo še naprej ignorirali pozive z juga, da se reši najuspešnejši projekt "sončne politike", ki naj bi z gospodarstvom bolj povezal sovražni si, a bratski državi.

Bo Severna Koreja zaščitila ali zasegla podjetja?
Odločni ukrep je sledil že nekaj ur po izteku roka - vlada je sprejela sklep, da se iz Kaesonga umaknejo še preostali južnkorejski delavci, ki vztrajajo v opusteli in nedelujoči industrijski coni.

"Ker se naši državljani v kaesongu soočajo z velikimi težavami zaradi neupravičenih dejanj severa, je vlada sprejela neizogibno odločitev, da se preostalo osebje umakne iz industrijske cone," so spročili iz pristojnega ministrstva in dodatli: "Severna Koreja mora zagotoviti varno vrnitev delavcev in popolnoma zaščititi premoženje podjetij, ki so investirala v Kaesong."

"Vojno stanje" - žrtev industrijska cona
3. aprila je Severna Koreja zaprla dostop južnokorejskim delavcem do industrijske cone Kaesong, ki je na severni strani 38. vzporednika. Potem ko je večina podjetij še vztrajala, južnokorejski vodstveni delavci pa so ostali kar v podjetjih, je Pjongjang 9. aprila zaukazal 53 tisoč delavcem v Kaesongu, naj ne hodijo več na delo. S tem je Kaesong prenehal delovati, večina Južnokorejcev pa je zapustila ozemlje Severne Koreje.

A v Kaesongu je do vladnega sklepa vztrajalo še 175 Južnih Korejcev, ki jim v zdaj izpraznjeni industrijski coni primanjkuje hrane in zdravil, saj Severnokorejci ne dopustijo oskrbovanja z juga. V Južni Koreji podjetja ne želijo popolnega umika, saj so prepričani, da bo to odprlo vrata zasegu premoženja s strani Severne Koreje, ki bi nato nadaljevala proizvodnjo brez sodelovanja z jugom.

Po govoricah iz severna strani meje, naj bi bila zasežena podjetja nagrada za najbolj zveste podpornike Kim Džong Una, ki si še naprej prizadeva utrditi popolno oblast, ki jo je nasledil lani po smrti Kim Džong Ila.

Pjongjang v 10 letih zaslužil 1,5 milijarde
V Kaesongu je do marčne zaostritve delovalo 123 podjetij, v katerih je delalo dobrih 53 tisoč Severnih Korejcev in okoli 800 Južnih Korejcev. V industrijski coni so v enem letu proizvedli za okoli 400 milijonov evrov proizvodov, ob tem pa je severnokorejska vlada za plače delavcev dobila 60 milijonov evrov. V 10 letih obratovanja naj bi tako Kaesong h gospodarstvu Severne Koreje prispeval dobro milijardo in pol evrov.

Sankcije in vaje razjezile Kim Džong Una
Pred mesecem dni je Severna Koreja zaradi uvedbe ostrejših sankcij Združenih narodov, ki so najbolj zaprto državo na svetu doletele zaradi februarskega testiranja jedrske bombe, močno zaostrila retoriko. Dodatno je samozadostni komunistični režim pod vodstvom mladega voditelja Kim Džong Una v Pjongjangu razjezila obsežna vsakoletna vojaška vaja ZDA in Južne Koreje, med katero so razdeljeni polotok preleteli celo bombniki B-2, oboroženi z jedrskimi konicami.

Zadnje tedne manj rožljanja z orožjem
30. marca je Severna Koreja preklicala premirje iz leta 1953, s katerim je bila končana korejska vojna (1950-1953), in oznanila, da vstopa v vojno stanje. Po retorični ofenzivi s severa so nato sledile tudi strateške vojaške poteze - ob vzhodni obali je severnokorejska vojska namestila premični raketni sistem Musudan, katerega balistične rakete bi lahko zadele cilje, oddaljene 4.000 km, vendar sistem še ni bil nikoli preizkušen.

V zadnjih dveh tednih se je položaj malce umiril, saj se je severna retorika umirila, na jugu in v ZDA pa so se odpovedali nekaterim vojaškim premikom in izstrelitvam, da jih Kim Džong Un ne bi razumel kot dodatno izzivanje, nato tudi severnokorejska vojska ni izvedla nobenega svojega balističnega testa, s katerimi običajno zaznamujejo rojstne dneve ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga.