Podpis sporazuma o premirju je bil v petek v etiopski prestolnici Adis Ababa po številnih pritiskih mednarodne skupnosti. To je bilo tudi prvo srečanje med Kiirom in Macharjem po izbruhu nasilja decembra, ki je zahtevalo na tisoče življenj in z domov pregnalo več kot milijon ljudi.

Po poročilu ZN-a so vojaki na obeh straneh zagrešili zločine proti človečnosti, med drugim množične poboje in skupinska posilstva. V poročilu, ki je bilo objavljeno v četrtek, je poziv h kaznovanju odgovornih.

Boj za oblast med nekdanjima zaveznikoma se je sprevrgel v etnično obračunavanje med največjima ljudstvoma v Južnem Sudanu. Dinkam, ki jim pripada Kiir, in Nuerom, katerih pripadnik je Machar.

"Zdaj, ko sva se spametovala, je dialog edina rešitev za naše težave in šli bomo naprej v pravo smer," je po podpisu sporazuma dejal Kiir.

"Nobenega razloga nimam, da bi Južni Sudan popeljal v vojno," je dejal Machar.

Oba sta se ob podpisu premirja rokovala in nato še skupaj molila. Dogovor predvideva oblikovanje prehodne vlade, ki bo najmlajšo afriško državo vodila do volitev prihodnje leto, čeprav še ni jasno, kdo bo sedel v vladnem kabinetu.

"Začenja se težko delo"
Prejšnji dogovor o premirju iz januarja je hitro propadel, za kar sta obe strani krivili druga drugo. Zahodne sile so zato zahtevale nov dogovor in državo sta prejšnji teden obiskala tako ameriški državni sekretar John Kerry kot generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

Kerry je že pozdravil petkov dogovor in dejal, da ta pomeni boljšo prihodnost Južnega Sudana. "Zdaj se začenja težko delo na dolgi poti in oba morata zagotoviti takojšnje izvajanje sporazuma," je sporočil Kerry.

Zaradi nasilja se je črpanje nafte v zadnjih mesecih zmanjšalo za tretjino, na 160.000 sodčkov na dan.

V Južnem Sudanu ima ZN razporejenih 8.500 pripadnikov mirovnih sil, ki pa so bili nemočni ob spopadih in so postali tudi sami tarča napadov.

Južni Sudan je neodvisnost razglasil leta 2011, ko se je odcepil od severnega dela po dolgih letih spopadov z oblastmi v Kartumu.