Na nedeljski volilni skupščini Hrvaške demokratične skupnosti je za Karamarka glasovalo 971 udeležencev in za njegovega nasprotnika 860. Maratonsko zasedanje je trajalo dobrih 19 ur.

Izide so objavili ob 5. uri zjutraj, potem ko se je glasovanje v drugem krogu začelo okoli polnoči. Skupščine, ki je potekala v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, se je udeležilo več kot 2.000 članov stranke.

Za vodenje HDZ-ja se je potegovalo pet kandidatov, med katerimi je bila tudi dosedanja predsednica stranke in nekdanja premierka Jadranka Kosor, ki pa se ji ni uspelo uvrstiti v drugi krog in je zapustila skupščino, še preden so bili znani končni izidi.

Že od začetka predvolilnih dejavnosti je Karamarko, ki je poslanec HDZ-ja v saboru, veljal za favorita in bo po Franju Tudžmanu, Ivu Sanaderju in Kosorjevi že četrti predsednik stranke. Po zmagi je dejal, da je stranka pokazala željo po spremembi in enotnosti, da se vrne na zmagovalno pot in razčisti afere, ki so jih zapustili posamezniki.

Od zmage do zmage
Za svoj temeljni cilj si je zadal najprej zmago na lokalnih in nato tudi na parlamentarnih volitvah, vseskozi pa si bo prizadeval za demokratizaciji HDZ-ja. "Začenja se nova doba HDZ-ja," je dejal Karamarko in dodal, da je čas za novo hrvaško neodvisnost, ki bo temeljila na novem domoljubju.

Karamarko je eden izmed ustanoviteljev HDZ-ja in je Tudžmanu obrnil hrbet sredi 90. let, ko se je nato obrnil k nekdanjemu predsedniku države Stipetu Mesiću.

V času levosredinske koalicije pokojnega Ivice Račana je vodil hrvaško obveščevalno službo in se nato podal v poslovne vode. Nazaj v politiko se je vrnil pod Sanaderjem, ki ga je leta 2008 imenoval za notranjega ministra inje na tem mestu je ostal tudi v vladi Kosorjeve.