''Z napadi niste naredili nič dobrega za islam, za afganistansko samostojnosti, za svoje ljudi, svobodo in razvoj,'' je bilo sporočilo afganistanskega predsednika Hamida Karzaja talibanom.
Ti so v nedeljo sprožili najmanj šest usklajenih napadov na več tarč v prestolnici, še zlasti pa na poslopje parlamenta, vlade in zahodna veleposlaništva. Napadi naj bi bili odgovor na sežig izvodov Korana v ameriškem vojaškem oporišču Bagram pri Kabulu, za uriniranje ameriških marincev po truplih talibanov in strelski pokol v Kandaharju, ki ga je zagrešil ameriški marinec. Ob tem so že napovedali nove napade.
Karzaj: Tujim silam ste dali povod, da ostanejo v Afganistanu
''S svojim dejanjem ste dali tujim silam povod za njihovo navzočnost v naši državi. Zdaj ste jim dali razlog, da ostanejo,'' je bilo še sporočilo predsednika države talibanom. Po odhodu sil zveze Nato iz Afganistana leta 2014 si Karzaj želi sprave s talibani, zato jih še vedno naslavlja z besedo 'bratje'. ''V vladi in v medijih sem bil deležen kritik, ker talibane naslavljam z brati, a upanja nad njimi še vedno nisem izgubil."
Kako v Afganistanu po letu 2014 ohraniti mir?
Že pred dnevi je Karzaj napade povezal z napakami obveščevalnih služb, še posebej Nata. To naj bi bil tudi razlog, da bodo zunanji in obrambni ministri zveze Nato še pred vrhom v Chicagu naslednjii mesec danes v Bruslju razpravljali o tem, kako v državi ohraniti mir, potem ko bodo mednarodne sile zapustile državo. Natove sile naj bi po letu 2014 skrb za ohranitev stabilnosti v državi prepustile koaliciji afganistanskim sil.
Toda očitno bo za vzpostavitev miru v državi pod Hindukušem potreben denar. In to veliko. ZDA tako od mednarodnih partneric pričakujejo, da bodo pokrile četrtino stroškov, ki so potrebni za financiranje afganistanskih sil. V konkretnih številkah to znaša milijardo dolarjev letno, medtem ko bodo ZDA prispevale tri milijone dolarjev letno, piše BBC.
A tudi do takrat bo ohranitev miru mednarodnih koalicijskih sil v Afganistanu zahtevno. Sploh zato, ker se nekateri koalicijski zavezniki iz države umikajo. Avstralija je tako v četrtek napovedala, da bo svoje vojake umaknila iz države leto prej, kot je bilo prvotno mišljeno. Prav tako pa so Kanada, Nizozemska in Francija svoje vojake že umaknili z bojišč oziroma bodo zmanjšali njihovo število.
Zadnji val napadov v Afganistanu nas opozarja na to, da je pred mednarodno skupnostjo še precej dela za končanje dolgoletne in vse bolj kritizirane vojne v Afganistanu. Kako naprej, te dni razpravljajo tudi zunanji in obrambni ministri zveze Nato, ki pa se v času finančne krize srečujejo s klestenjem obrambnih izdatkov, zato pogovori potekajo tudi v smeri racionalizacije zavezniških zmogljivosti. Kaj to pomeni za naše nadaljnje sodelovanje v misijah, tudi ob zahtevah dela javnosti po umiku iz Afganistana, v četrtkovem Studiu ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje