"Natova misija v Afganistanu je povzročila veliko trpljenja in izgubo številnih življenj, pri tem pa ni prinesla koristi, saj država ni varna," je v pogovoru za BBC dejal Karzaj. "Kar smo želeli, je bila popolna varnost in jasno opredeljena vojna proti terorizmu."

Afganistanski predsednik je razkril, da je bil v zelo dobrih odnosih z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeem Bushem vse do leta 2005, ko je začelo strmo naraščati število smrtnih žrtev med civilisti.

Glede varnostnega sporazuma z ZDA, s katerim bi opredelili navzočnost ameriških sil v Afganistanu po umiku sil zveze Nato do konca prihodnjega leta, je bil afganistanski predsednik zadržan.

"Če ne bo ustrezal nam in ne njim, potem bomo šli vsak svojo pot," je pojasnil in dodal, da Afganistanci ne bodo želeli dogovora, če jim ne bo prinesel miru in varnosti.

V napadih talibanov je od leta 2001, ko je njihov režim strmoglavilo ameriško posredovanje, umrlo na deset tisoče civilistov. Nasilje je še poraslo, odkar je Nato začel zmanjševati svoje operacije in nadzor nad varnostjo v državi predaja afganistanskim varnostnim silam.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo ubitih več kot 1.000 civilistov, okoli 2.000 je bilo ranjenih, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Aprila predsedniške volitve
Po načrtu ZDA bi dogovor s Kabulom sklenili pred afganistanskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale čez pol leta. Za predsedniški položaj se bo na aprilskih volitvah potegovalo 27 kandidatov.

Med njimi so tudi trije kandidati, ki veljajo za favorite volitev. To so predsednikov starejši brat Kajum Karzaj, trenutni zunanji minister Zalmaj Rasul ter mednarodno priznani akademik Ašraf Gani.

Karzaj, ki se po dveh mandatih poslavlja, saj se v skladu z ustavo ne more potegovati za nov mandat, je že večkrat dejal, da ne bo podprl nobenega kandidata.