ministrstvih katalonske vlade v Barceloni.

Španske oblasti so iskale dokumente, ki so povezani z referendumom o neodvisnosti Katalonije, napovedanim za prvi oktober. Špansko ustavno sodišče ga je sicer razglasilo za nezakonitega.

Tarča racij so bili regionalno ministrstvo za gospodarstvo, notranje in zunanje zadeve, socialo in telekomunikacije ter poslopje davčne uprave. Med racijami je španska policija aretirala tesnega sodelavca podpredsednika katalonske vlade, ki je pristojen za gospodarske zadeve, Josepa Mario Joveja.

Skupno naj bi bilo prijetih 14 ljudi. Razlogi za aretacije niso bili takoj znani, je pa španska vlada zagrozila s kazenskim pregonom uradnikov, ki bodo sodelovali pri pripravi referenduma. Podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras je za radio Catalunya dejal, da policija išče volilne plakate in drugo gradivo, ki je namenjeno za glasovanje na referendumu.

Tisoči protestnikov v podporo referendumu
Več tisoč protestnikov je nato od jutranjih ur dalje zasedlo ulico Gran Via v bližini Jovejevega urada in območja pred drugimi vladnimi uradi. Pri tem so nosili katalonske zastave in vzklikali gesla v podporo referendumu in neodvisnosti, kot so "Neodvisnost", "Okupacijske sile ven!" in "Glasovali bomo, da bomo svobodni". Prišlo je tudi do napetosti in prerivanj med protestniki in policisti.

"Uprimo se"
Predsednik civilnodružbene organizacije Katalonska narodna skupščina, ki se zavzema za neodvisnosti Katalonije, Jordi Sanchez je po Twitterju pozval k "mirnemu uporu" proti operaciji. "Napočil je čas – uprimo se mirno; pojdimo ven in branimo svoje institucije," je zapisal.

Puigdemont: Španska vlada uvedla izredne razmere
Na ukrepanje španske policije se je ostro odzval predsednik regionalne katalonske vlade Carles Puigdemont, ki je po kriznem zasedanju vlade presodil, da je španska vlada prestopila "rdečo črto" in "dejansko razveljavila samovlado Katalonije" ter "uvedla izredne razmere". Madrid je tudi obtožil "razveljavitve in zatiranja" svoboščin. V nameri po izvedbi referenduma ostajajo neomajni.

Rajoy poziva k zdravi pameti
Španski premier Mariano Rajoy je medtem vztrajal, da so bili prisiljeni ukrepati, katalonske separatiste pa je obtožil kršenja zakonov in ustave. "Na svetu ni demokratične države, ki bi sprejela, kar načrtujejo ti ljudje," je dejal in pozval Puigdemonta, naj deluje v skladu z zakonom in naj prizadevanja za neodvisnost prestavi v "vzvratno prestavo". Ob protestih, ki so jih sprožile policijske racije v Barceloni, je Rajoy pozval k pomiritvi in "vrnitvi k normalnosti in zdravi pameti, saj se referendum ne more zgoditi".

Policija zasegla več milijonov volilnih lističev
V torek je španska policija zasegla večjo količino dokumentov, ki so povezani s predvidenim referendumom in so bili pripravljeni, da jih pošljejo prebivalcem v Kataloniji za obveščanje o referendumu. V sredo je policija zasegla še več milijonov - po nekaterih navedbah celo devet milijonov - volilnih lističev, ki naj bi jih uporabili na glasovanju 1. oktobra. Našli so jih v skladišču, 45 kilometrov severno od Barcelone.

Madrid prevzema nadzor nad katalonskimi financami
Madrid prevzema tudi nadzor nad financami Katalonije. Španski finančni minister Cristobal Montoro je v petek regionalni vladi postavil rok za ustavitev priprav na izvedbo referenduma, sicer naj bi centralna vlada prevzela nadzor nad velikim delom katalonskih javnih financ. Pozno v torek je Montoro podpredsedniku katalonske vlade Oriolu Junquerasu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da se je rok iztekel in da nadzor nad financami v glavnem prevzema Madrid. Junqueras se je sicer v torek na odločitev španske vlade o prevzemu financiranja pritožil na vrhovno sodišče in pričakuje ugodno rešitev.

Barcelona: Napad na demokracijo
Na današnje dogajanje se je med drugim odzval nogometni klub Barcelona, ki je obsodil ukrepanje Madrida kot napad na "demokracijo, svobodo mnenja in pravico do samoodločbe".

Večina za referendum, manj za neodvisnost
Separatistične stranke v Kataloniji so na regionalnih volitvah septembra 2015 osvojile 47,6 odstotka glasov, s čimer so si v parlamentu zagotovile tesno večino 72 od skupno 135 sedežev. Na začetku meseca so sprejele zakon o organizaciji referenduma, ki ga je špansko ustavno sodišče kmalu razveljavilo. Kakšen bo izid morebitnega glasovanja, je težko napovedati, saj so redke ankete javnega mnenja. Po julijski anketi, ki jo je naročila katalonska vlada, bi se 41 odstotkov vprašanih izreklo za neodvisnost, medtem ko bi jih 49 odstotkov glasovalo proti. Si pa večina vprašanih želi referendum o vprašanju neodvisnosti.