Volitve za novega, tretjega predsednika Hrvaške se bodo zgodile konec letošnjega leta ali pa v začetku naslednjega leta, a natančnega datuma še ni. Ker sedanji predsednik Stipe Mesić, ki služi že drugi mandat, nima več ustavne pravice za novo kandidaturo, bo Hrvaška zagotovo dobila novega predsednika. Kandidatov je že kar nekaj, kampanja je v polnem teku, ljudje pa že izbirajo svojega najljubšega kandidata.

Svojo kandidaturo za predsednika je že napovedal Ivo Josipović, kandidat stranke SDP, sicer pa poslanec v hrvaškem saboru in profesor na zagrebški pravni fakulteti. Predsednik socialdemokratov Zoran Milanović je izrazil prepričanje, da bo njihov kandidat osvojil dva zaporedna mandata predsednika republike in da bo potem "Hrvaška država z nasmehom".

Vidošević bo nastopal sam
Svojo kandidaturo je napovedal tudi predsednik Hrvaške gospodarske zbornice (HGK) in predsednik uprave podjetja Kraš Nadan Vidošević. Vidošević, ekonomist, ki je na čelu HGK-ja že 14 let, je sicer član stranke HDZ, ki je za svojega predsedniškega kandidata že potrdila Andrijo Hebranga, a je napovedal, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Neuradno naj bi podporo njegovi kandidaturi izrazila vladna Hrvaška socialnoliberalna stranka (HSLS).

Ker HDZ za svojega kandidata podpira Andrijo Hebranga, je predsednica stranke in premierka Jadranka Kosor dejala, da bo moral Vidošević v primeru predsedniške kandidature izstopiti iz strankarskih vrst, Vidošević pa je dejal, da ob tem ne pričakuje napadov HDZ-ja. Prepričan je, da bo postal tretji hrvaški predsednik.

Tuđmanov sin bo iskal podporo nekdanjih očetovih privržencev
Kandidaturo je napovedal tudi starejši sin pokojnega prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, Miroslav Tuđman, ki bo na volitvah nastopil kot samostojni kanidat. Tuđman, ki je profesor informacijskih znanosti na zagrebški filozofski fakulteti, je po smrti svojega očeta leta 1999 izstopil iz HDZ-ja in utemeljil stranko Hrvaški resnični preporod (HIP). Kljub temu je napovedal, da se na tokratnih volitvah ne bo povezal z nobeno stranko, predsedniško kampanjo pa bo financiral z lastnim denarjem in z donacijami ljudi, ki ga podpirajo. To so večinoma privrženci konservativne politike iz časov avtoritarne oblasti Franja Tuđmana.

Svojo kandidaturo za predsednico oz. predsednika države so že napovedali tudi Vesna Pusić iz Hrvaške narodne stranke (HNS), Damir Kajin iz Istrske demokratske skupščine (IDS), zgodovinar Josip Jurčević in dolgoletni zastopnik hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke Božidar Vukasović. Kot možnega kandidata za predsednika omenjajo tudi zagrebškega župana Milana Bandića (SDP), ki še ne želi jasno povedati, ali bo tudi on kandidiral za predsednika države, ter njegovega strankarskega kolega, ekonomista Ljuba Jurčića, ki ga je Josipović premagal na strankarskih volitvah za predsedniškega kandidata SDP.

Alka Vuica bi rada postala predsednica
V torek je hrvaško javnost šokirala pevka Alka Vuica, ki je sporočila, da se je odločila, da vnese malce spremembe v svoje življenje in da bo kandidirala za predsednico. Ker se bo za mesto predsednice potegovala kot neodvisna kandidatka, mora najprej zbrati 10.000 podpisov državljanov, da lahko vloži kandidaturo.

Se napoveduje boj Josipović-Hebrang-Bandić?
Zadnja javnomnenjska raziskava, ki so jo izvedli septembra, je pokazala, da v boju za položaj tretjega hrvaškega predsednika prepričljivo vodi kandidat SDP-ja Ivo Josipović z 28,6 odstotka glasov anketirancev, sledi pa mu kandidat HDZ-ja Andrija Hebrang s 13,2 odstotka. Čeprav še ni potrdil svoje kandidature, so volivci na tretje mesto uvrstili zagrebškega župana Milana Bandića, ki bi dobil 11,6 odstotka glasov.

Sledi predsednik Hrvaške gospodarske zbornice in uprave podjetja Kraš Nadan Vidošević (11,2 odstotka), več kot pet odstotkov glasov je zbrala še poslanka HNS Vesna Pusić, vsi drugi pa so dobili manj kot štiri odstotke glasov: Damir Kajin (IDS) 3,9 odstotka, Vesna Škare-Ožbolt iz neparlamentarnega Demokratskega centra (DC) tri odstotke, med preostalimi neodvisnimi kandidati pa se je najbolje odrezal starejši sin prvega hrvaškega predsednika, Miroslav Tuđman z 2,5 odstotka. 35 odstotkov volivcev je še vedno neopredeljenih.

Po mnenju hrvaških analitikov bi lahko javnomnenjske raziskave opogumile Bandića in Primorca, ki o svoji kandidaturi še razmišljata, da se vključita v tekmo za predsednika države, saj uradno še nista, vendar v anketah že prehitevata druge kandidate. Dragan Primorac je član vladajoče stranke HDZ.