V času svojega članstva v Evropski uniji, pridružila se je leta 1973, je Irska prehodila dolgo pot od ene najrevnejših do ene najbolj uspešnih evropskih držav. Nekoč so Irci množično odhajali z otoka, da bi drugje našli boljše življenje, danes je irska dežela, v katero se ljudje naseljujejo, saj je pravi magnet za delavce, predvsem iz držav Vzhodne Evrope.

Zakaj nasprotovanje pogodbi?
V Sinn Feinu pravijo, da je pogodba slab posel za Irsko, saj naj bi zmanjšala njeno politično moč, oslabila oz. zamajala njeno nevtralnost, prinašala pa naj bi tudi spremembe na slabše za gospodarstvo in pravice delavcev. Sprememba davčnega sistema naj bi oslabila Irsko kot davčni raj z veliko tujimi naložbami. Katoliška desnica trdi, da bi določila pogodbe o povečanju moči Evropskega sodišča lahko privedla do sprememb irske zakonodaje, med drugim tudi prepovedi splava.

Od grdega račka do laboda
Slika Irske konec 80. let: 20-odstotna nezaposlenost, množičen odhod izobražencev v tujino s trebuhom za kruhom, visok javen dolg (96,4 odstotka), BDP na prebivalca 10.357 evrov. Država je tonila v malodušu. Danes je Irska tretja država na lestvici ekonomsko najbolj odprtih držav, BDP na prebivalca je bil leta 2006 32.526 evrov, uvršča se na prva mesta različnih lestvic o uspehu.

Razumna in dolgoročna strategija
In kako je Irski uspelo? Ključno vlogo je odigrala razumna politika: vlada je s politiko nizkih davkov, po drugih državah EU-ja so višji, v državo pripeljala številne tuje vlagatelje, s politiko podpiranja inovacij pa je Irska vzorčni primer uspeha v vseh ekonomskih učbenikih. Ob tem je treba omeniti, da so Irci zelo prilagodljivi, izobraženi in imajo v sebi podjetniški duh, vlada pa je še uspešno odigrala povezovalno vlogo med industrijo, kmetijstvom, sindikati ter predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti. Če dodamo še dojemljivost za mednarodno trgovino, neposredne tuje naložbe in dobre izrabe sredstev iz evropskega proračuna, je zapolnjenih še nekaj manjkajočih delčkov mozaika.

Kot pravi profesorica Brigid Laffan z evropskega inštituta univerze v Dublinu, so Irci prej kot slepo zaverovani v prednosti EU-ja predvsem zelo pragmatični. Evropska sredstva primerja z gradbenim materialom, ki omogoča vse drugo, a tega drugega ni, če ni znanja in vizije. In Irci ju imajo.

Irska pravi "keltski tiger"
Obdobje hitre gospodarske rasti na Irskem se je začelo v 90. letih prejšnjega stoletja in končalo leta 2001 oz. 2002. Irska je ime "keltski tiger" dobila prav zaradi nepričakovanega gospodarskega uspeha, saj so jo primerjali z "azijskimi tigri", Južno Korejo, Singapurjem, Hongkongom in Tajvanom, ki so podobno rast doživeli v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

Strokovnjaki so si edini, da so glavni adut irske uspešne gospodarske rasti prav izobraženo prebivalstvo in večja vlaganja sredstev v srednje in visoko šolstvo. Drugi pomemben dejavnik irskega uspeha pa je bil njen "baby-boom", ki je na Irskem trajal skoraj 34 let in je večji od evropskega, predvsem srednjeevropskega povprečja.

Majhna, a ponosna in neupogljiva
Kljub načelnemu navdušenju nad Evropsko unijo pa Irska ne sledi slepo politiki Bruslja. Leta 2001 so Irci sprva zavrnili pogodbo iz Nice o nadaljnji širitvi EU-ja in šele drugi referendum je uspel. Nasprotniki pogodbe so igrali predvsem na čustva Ircev glede vojaške nevtralnosti, kar je opomnilo, da irsko navdušenje nad članstvom ni samo po sebu samoumevno. Takratni irski premier Bertie Ahern je tudi vzdignil glas nad predlog o izenačitvi davkov v Uniji, ker bi to pomenilo, da bi Irska izgubila svojo privlačnost za tuje vlagatelje. Kljub majhnosti se Irska torej velikim državam ne da, kar je pokazala tudi z včerajšnjim referendumom. 4,2-milijonski narod drži v šahu celotno Evropsko unijo.

K. T.