ZDA in Iran nimajo diplomatskih odnosov, pogovori Johna Kerryja in Mohameda Džavada Zarifa pa kažejo na napredek v stališču ZDA, ki so do zdaj zavračale udeležbo Irana na pogovorih o Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Večstranskih pogovorov o sirski vojni se bo v petek prvič udeležil Iran, sicer podpornik sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Srečanje na Dunaju bo tako nekakšen začetek dialoga med regionalnimi tekmeci in drugimi ključnimi igralci v sirski vojni. Pogovorov se bodo udeležili ZDA, Rusija, Savdska Arabija, Turčija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Egipt, Libanon, predstavniki EU-ja in Irana.

Teheran, ki je eden glavnih Al Asadovih zaveznikov, v prve pogovore o Siriji, znane kot Ženeva 1, ni bil vključen, je bil pa sprva povabljen na pogovore Ženeva 2, vendar je generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun vabilo umaknil, saj so ZDA in druge sile nasprotovale sodelovanju Irana.

Navzočnost Irana za sirsko opozicijo "nevaren razvoj"
Namen drugega srečanja visokih predstavnikov na Dunaju je razširiti pogovore, saj pogovori pred tednom dni niso prinesli bistvenega napredka - vpleteni niso našli skupnega jezika glede usode Al Asada. Srečanje bo tako priložnost za premostitev razhajanj med Iranom in Rusijo ter drugimi državami o vlogi sirskega predsednika. Kljub temu pa opazovalci ne pričakujejo večjega preboja. Na srečanju ne bo predstavnikov sirske vlade in opozicije. Slednja je sicer udeležbo Irana označila za "nevaren razvoj".

Kot je še poročala Kaja Sajovic, ki se je pogovarjala z visokimi predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, se odnosi med ZDA z Rusijo ne bodo otoplili, vsaj dokler bo na oblasti predsednik Vladimir Putin. ZDA namreč ne bodo popustile glede ruske politike do Ukrajine in brezpogojne podpore Al Asadu. Kljub temu pa imajo ZDA Rusijo, in to na več področjih, za eno ključnih partneric, brez katere bo težko doseči uspeh v Siriji.

Kerry: IS največje zlo
Kerry je tik pred poletom na Dunaj, kjer bodo potekali pogovori o končanju vojne v Siriji in se jih bo udeležil tudi Iran, dejal, da je "IS največje zlo za nas do zdaj". Na tiskovni konferenci okoli 90 tujim novinarjem iz 80 držav je John Kerry pojasnil, da Islamska država (IS) ZDA trenutno pomeni največji izziv. "Pa ne zato, ker ZDA ne bi mogle v Sirijo in Irak poslati več oboroženih sil za boj proti IS-ju, ampak res nismo hoteli odpreti še ene ameriške vojne na Bližnjem vzhodu. IS je največji izziv za nas do zdaj, saj IS je zlo," je dejal.

Kot je iz Washingtona poročala MMC-jeva novinarka Kaja Sajovic, je Kerry še dejal, da je namen IS-ja "vcepiti strah v ljudi. Ko režeš glave novinarjem, ko pilota živega zažgeš v kletki, ko postreliš celo skupino Koptov, ko odsekaš glavo 83-letnemu profesorju, napadeš celotno zgodovino, umetnost in vero. Ko učiš mlade, da lahko posiljujejo ženske na vsakodnevni ravni ... vse to dela IS za nekaj zunaj vsega. Oni so uničevalci, ne pa graditelji. Nič ni v islamu, kar bi odobravalo to, kar počne IS." Kerry meni, da pogajanje s takšno skupino ni mogoče, "edino uničiti jih je treba".

ZDA razmišljajo o kopenski ofenzivi
ZDA so ob tem napovedale, da razmišljajo o okrepitvi ofenzive proti IS-ju v Siriji in Iraku, tudi s kopenskimi enotami. Medtem pa je ruska vojska v torek sporočila, da je v zadnjih 24 urah z letali bombardirala 118 tarč teroristov v Siriji, kar je bil najsilovitejši ruski zračni napad od začetka posredovanja 30. septembra.

Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je sporočil, da je Rusija izvedla več zračnih napadov tudi v pokrajini Dara na jugu Sirije. Gre za prvi primer ruskih napadov v tej pokrajini, ki je pod nadzorom vrste oboroženih skupin, ki naj bi zajemale tako t. i. zmerne in islamistične upornike kot tudi Fronto Al Nusra, skupino, ki je prisegla zvestobo teroristični mreži Al Kaida.

Francoska tiskovna agencija AFP medtem poroča, da v Dari potekajo boji med sirskimi opozicijskimi in vladnimi silami, a v tej pokrajini doslej še ni prišlo do silovite kopenske ofenzive vladnih sil z rusko zračno podporo, kot se je to zgodilo drugod po državi, potem ko je Rusija 30. septembra priskočila na pomoč Al Asadu.

V ruskih napadih naj bi ubili 185 civilistov
Ruski zračni napadi naj bi, tako omenjeni observatorij, do zdaj zahtevali skoraj 600 življenj. Od tega naj bi bili dve tretjini opozicijski borci, tako pripadniki t. i. zmernih upornikov kot tudi džihadisti IS-ja in Fronte Al Nusra, umrlo pa naj bi tudi 185 civilistov, od tega 48 otrok.