Proruski protestniki vztrajajo pri zasedbi javnih zgradb v devetih mestih na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Proruski protestniki vztrajajo pri zasedbi javnih zgradb v devetih mestih na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Ukrajina
Med prazniki bodo lahko Ukrajinci vsaj malo odmislili vse težave, ki jih tarejo. Foto: Reuters
Vladimir Putin in Dmitrij Medvedjev
Ruski predsednik Vladimir Putin (v pogovoru s premierjem Dmitrijem Medvedjevom) je nekoliko umiril retoriko. Foto: Reuters

Ukrajinski zunanji minister Andrij Deščica je v pogovoru za BBC dejal, da bo premirje trajalo le med prazniki, nato pa bodo ukrajinske varnostne službe nadaljevale akcijo proti ruskim oborožencem, ki še vedno zasedajo vladne stavbe na vzhodu Ukrajine in s tako kljubujejo četrtkovemu dogovoru iz Ženeve, ki so ga dosegli Rusija, Ukrajina, ZDA in Evropska unija.

"Cilj vojaškega posredovanja je ponovno vzpostaviti normalno življenje in zaščititi prebivalstvo, a med prazniki sile ne bomo uporabljali," je dejal Deščica in dodal, da je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pripravljena začeti pogajanja s separatisti.

Javnomnenjska raziskava kijevskega inštituta za mednarodno sociologijo je pokazala, da večina prebivalcev ukrajinske jugovzhodne regije Doneck ne želi priključitve k Rusiji. A istočasno vlado v Kijevu označujejo za nelegitimno. Med vprašanimi v tej regiji jih 52,2 odstotka nasprotuje priključitvi k Rusiji, 27,5 odstotka vprašanih pa želi nadvlado Rusije. 38,4 anketiranih podpira zahteve po federalizaciji Ukrajine, 41 odstotkov pa si jih želi decentralizacije oblasti. Med 3.200 vprašanimi s celotnega pretežno rusko govorečega jugovzhoda Ukrajine delež tistih, ki nasprotujejo pridružitvi Rusiji, naraste na 69,7 odstotka. Na splošno prebivalci ukrajinskega vzhoda ostajajo zelo nezaupljivi tudi do kijevskih začasnih oblasti. Po podatkih raziskave je za skoraj tri četrtine vprašanih začasni predsednik Oleksandr Turčinov nelegitimen.


Kremelj: Ne delajte z nami kot s šolarčki
Bela hiša je previdno pozdravila ženevski dogovor, v petek pa je svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice opozorila, da bo v primeru nespoštovanja obljub Washington proti Moskvi "uvedel nove sankcije, ki bodo usmerjeni v zelo pomembne dejavnosti ruskega gospodarstva". Kremelj se je kmalu odzval. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je tako dejal: "Nihče ne sme z Rusijo ravnati kot s krivim šolarčkom, ki mora dokazati, da je naredil domačo nalogo. Takšen jezik je nedopusten."

Nekoliko bolj spravljiv ton pa je, potem ko so odnosi med Rusijo in zahodnimi državami padli na najnižjo točko po koncu hladne vojne, ubral ruski predsednik Putin, ki je izjavil, da "nič ne bi smelo ovirati normalizacije odnosov med Rusijo in Zahodom". "Normalizacija odnosov ni odvisna od nas oziroma samo od nas. Odvisna je od naših partnerjev. Menim, da nič ne bi smelo ovirati normalizacije sodelovanja," je prepričan.

S Stoltenbergom ima "zelo dobre odnose"
Putin je ob tem še izrazil upanje, da bo Rusiji uspelo vzpostaviti dobre odnose s prihodnjim generalnim sekretarjem zveze Nato, nekdanjim norveškim premierjem Jensom Stoltenbergom, saj je bilo sodelovanje z odhajajočim sekretarjem Andresom Foghom Rasmussenom bolj hladno. "Imava zelo dobre odnose. Stoltenberg je zelo resen, odgovoren in videli bomo, kako bodo odnosi prenesli njegovo novo funkcijo," je povedal Putin. Ruski predsednik je prav tako znova zagotovil, da daje Moskva Kijevu še en mesec časa, da poplača dolgove za ruski plin. Gre za dolg v višini 2,2 milijarde dolarjev.

Obenem je Putin zatrdil, da Rusija ne poskuša zrušiti ukrajinskega gospodarstva. "Ne moremo večno čakati. Na ruski proračun in davkoplačevalce ne moremo prenesti bremena države s 45 milijoni prebivalcev. Ne želimo spodkopavati ukrajinskega gospodarstva, saj bi to pod vprašaj postavilo zanesljivost dobave plina Evropi," je dejal Putin in vse evropske države pozval, naj oblikujejo ukrepe za financiranje ukrajinskega proračuna.