"Ukrajinska vojska je v polni bojni pripravljenosti zaradi možnosti invazije ruskih enot, ki so nakopičene na meji," je na srečanju z guvernerji regij v Kijevu dejal Oleksandr Turčinov. Kot prvi cilj pa je izpostavil "preprečitev širjenja terorizma iz regij Doneck in Lugansk v druge regije".

Pojasnil je, da se v Kijevu bojijo, da bi Rusija lahko med praznovanji na začetku maja pripravila sabotaže. Po njegovih besedah obstajajo poskusi destabilizacije razmer v več mestih na jugu in vzhodu države, kot so Harkov, Odesa, Zaporožje, Herson, Mikolajev.

Putin in Medvedjev bosta obiskala Krim
Obveščevalna služba SBU je sporočila, da so odkrili skupino saboterjev, ki so pripravljali bombni napad v mestu Mikolajev ob praznovanju zmage 9. maja. Kot so dodali, naj bi eksplozijo bombe načrtovali med polaganjem vencev na spomenik druge svetovne vojne. Med drugim sta ruski predsednik Vladimir Putin in premier Dmitrij Medvedjev sporočila, da bosta 9. maja obiskala Krim. V Sevastopolu se naj bi udeležila tamkajšnje vojaške parade ob obletnici zmage v drugi svetovni vojni.

Rusija že občuti recesijo
Mednarodni denarni sklad (IMF), ki bo razpravljal o odobritvi pomoči Rusiji, pa je sporočil, da Rusija že občuti recesijo, ki jo je sprožila ukrajinska kriza. Po ocenah IMF-a naj bi bila Rusija letos ob 100 milijard dolarjev. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je dejal, da sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle države članice EU-ja, ZDA in skupina G7 že ogrožajo rusko gospodarstvo in investicije. IMF med drugim Rusiji napoveduje padec rasti na 0,2 odstotka z 1,3 odstotka, naslednje leto pa ji napoveduje le enoodstotno rast gospodarstva.

Sicer pa bo IMF danes odločal o prvi tranši posojila Ukrajini, ki naj bi obsegala od 14 do 18 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih. Ta vsota je sicer del širšega svežnja 27 milijard dolarjev, ki vključuje tudi napovedano pomoč ZDA, Zahodne Evrope in drugih držav posojilodajalk. Pomoč naj bi ukrajinskim oblastem omogočila, da lahko v miru izvedejo potrebne reforme za sanacijo državnih financ.

Putin opozoril na položaj zahodnih podjetij
Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek zvečer po uvedbi novih sankcij EU-ja in ZDA proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini opozoril, da bi to lahko vplivalo na zahodna energetska podjetja, ki sodelujejo v ruskem gospodarstvu. Za zdaj potreb po povratnih sankcijah ne vidi.

"Če se bo to nadaljevalo, bomo seveda morali razmisliti o načinu delovanja tujih družb v Rusiji, predvsem v ključnih sektorjih ruskega gospodarstva, kot je energetika," je izjavil Putin. Pri tem je znova ostro zanikal kakršno koli vpletenost ruskih sil v ukrajinsko krizo.

Poudaril je, da so dogodke v Ukrajini sprožile ZDA, da so "ta proces vodile od samega začetka", šele zdaj pa se kažejo kot tiste, ki vse skupaj vodijo. A sprožilci krize niso znali predvideti, kako bodo stvari potekale, je dodal.

Ruski predsednik je še izrazil pričakovanje, da bodo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih od petka na vzhodu Ukrajine zadržujejo proruski uporniki, kmalu lahko neovirano zapustili območje.

Lavrov v Latinski Ameriki išče podporo glede Ukrajine
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki si na turneji po Latinski Ameriki prizadeva pridobiti mednarodno podporo za ravnanje Rusije v ukrajinski krizi, se je med obiskom v Nikaragvi zavzel za "mirno rešitev krize v Ukrajini s pogajanji".

V Managui se je srečal z nikaragovskim predsednikom Danielom Ortego, predtem pa je obiskal tudi Kubo, kjer se je sešel s kubanskim zunanjim ministrom Brunom Rodriguezom. V prihodnjih dneh potuje še v Peru in Čile. Po srečanju s kubanskim kolegom je dejal, da so sankcije Zahoda proti Rusiji "brez kančka zdrave pameti". Namenjene so predvsem obrambi lastne "propadle politike do Ukrajine", je prepričan. Kubanski zunanji minister Rodriguez pa je kritiziral dozdajšnje širitve Nata na vzhod in menil, da to ogroža mednarodno varnost.

Obama širi svoj obisk na Poljsko
Ameriški predsednik Barack Obama bo junija v okviru nove evropske turneje ob krizi v Ukrajini obiskal tudi Poljsko, je sporočil ameriški podpredsednik podpredsednik ZDA Joseph Biden.

Biden je podobno kot sinoči državni sekretar John Kerry govoril na atlantskem svetu o obletnicah zveze Nato, kritiziral Rusijo zaradi dejanj v Ukrajini, mimogrede pa še dodal, da se predsednikov predvideni obisk Bruslja in Francije junija širi na Poljsko, in sicer zaradi ruskega vpletanja v Ukrajino.

Obama bo junija obiskal Francijo v okvirju praznovanja 70. obletnice invazije zaveznikov na Normandijo v času druge svetovne vojne. V Bruslju pa se bo udeležil vrha voditeljev držav skupine G7.

Vrh skupine G7 v Bruslju je bil sklican po izključitvi Rusije iz skupine G8. Vrh G8 bi morala letos v Sočiju pripraviti predsedujoča Rusija, ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Kanada pa so se zaradi ruskega ravnanja v primeru Ukrajine dogovorile za sestanek v Bruslju.