Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je na novinarski konferenci predstavil sklepe vladne preiskave o odgovornosti za prelivanje krvi na ulicah Kijeva med 18. in 20. februarjem, ko je bilo ubitih 76 ljudi. Številni naj bi padli pod streli ostrostrelcev.

Avakov je pojasnil, da je policija identificirala 12 pripadnikov zdaj že razpuščene posebne policijske enote Berkut, ki so po njenih ugotovitvah odgovorni za smrti protivladnih protestnikov. Vsi so ostrostrelci in tri med njimi so že prijeli.

"Prejšnja vlada je izdala kriminalne ukaze in veliko število ljudi je postalo žrtev 'klavnice'," je notranji minister s prstom pokazal na Janukoviča in ga obtožil, da so mu pri načrtovanju in izvedbi napada pomagali agenti ruske obveščevalne službe FSB.

Janukovič, ki je zdaj v Rusiji, vseskozi zanika odgovornost in zatrjuje, da so streli prišli iz poslopja, ki je bilo pod nadzorom protestnikov.

Na obtožbe o vpletenosti se je že odzval FSB in jih odločno zanikal. "Naj te trditve ostanejo na vesti ukrajinske varnostne službe (SBU)," je dejal tiskovni predstavnik FSB-ja.

Po trditvah vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) Valentina Nalivajčenka je 20. februarja na letališče v Kijevu prispelo letalo iz ruskega mesta Čkalovsk z več kot petimi tonami eksploziva. Sam ni pojasnil, s kakšnim namenom je prispel tovor.

Avakov je povedal, da so prejšnje oblasti skušale uničiti dokaze s tem, ko so zažgale uniforme strelcev, se znebile orožja in uničile sporne dokumente. Večina odgovornih naj bi prebežala na Krim.

Posnetek s spornim pogovorom
Rusija vseskozi trdi, da so za streljanje odgovorni ukrajinski skrajni desničarji, ki so tako skušali zanetiti nasilje, za katerega bi nato okrivili Janukoviča in Moskvo.

Pri svojih trditvah se Rusi sklicujejo tudi na zvočni posnetek telefonskega pogovora med estonskim zunanjim ministrom Urmasom Paetom in visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Catherine Ashton, ki se je na začetku marca pojavil v javnosti. Na posnetku je slišati Paeta, kako Ashtonovo seznanja z navedbami, da bi lahko za ostrostrelci stali ukrajinski prozahodni voditelji.

"Tu (v Kijevu) so vse bolj prepričani, da za ostrostrelci ne stoji Janukovič, temveč nekdo iz nove koalicije," je estonski zunanji minister dejal Ashtonovi v telefonskem pogovoru 26. februarja in še dodal, da so "isti ostrostrelci streljali na ljudi na obeh straneh", tako na protestnike kot policiste.

Paet je takrat še izrazil zaskrbljenost, ker nove ukrajinske oblasti niso želele preiskati ozadja krvavih dogodkov.

Nato naj pojasni svoje ukrepe
Rusija je od zveze Nato zahtevala pojasnila glede povečane dejavnosti zavezništva v vzhodni Evropi, potem ko je zavezništvo ta teden napovedalo krepitev obrambe v vzhodnih članicah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da ne pričakujejo samo odgovorov, ampak pojasnila, ki bodo temeljila na spoštovanju dogovorjenih pravil.

"Odnosi med Rusijo in Natom temeljijo na določenih pravilih, predvsem na rimski deklaraciji, v skladu s katero nima nobena država pravice namestiti dodatnih enot v vzhodni Evropi," je pojasnil Lavrov.

Zunanji ministri Nata so vojaškemu poveljstvu naročili pripravo načrtov za okrepitev obrambe, vključno z napotitvijo dodatnih vojakov in opreme v vzhodno Evropo.

V Natovih vzhodnoevropskih članicah je prisotna bojazen za lastno varnost zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino in ruske priključitve Krimskega polotoka.

Po ameriških in evropskih ocenah je Rusija ob ukrajinski meji namestila okoli 40.000 svojih vojakov. Poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general Philip Breedlove je v sredo dejal, da gre za zelo obsežne in zelo dobro pripravljene sile, ki bi lahko vojaške cilje ob posredovanju v Ukrajini dosegli v od treh do petih dneh.

Lavrov je glede navzočnosti ruske vojske na ukrajinskih mejah dejal, da ima Rusija pravico premikati svoje oborožene sile znotraj svojega ozemlja, da pa se bodo vojaki, ki so tam, vrnili v svoje vojašnice po koncu vojaških vaj.

Še višja cena plina za Ukrajino
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je napovedal, da bodo Ukrajini ceno za dobavo plina dvignili še za sto dolarjev, na 485 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov. Pred dvema dnema je ruski plinski velikan Gazprom že zvišal ceno za več kot tretjino, danes pa je ukinil še zadnji popust.

Rusija zdaj celo razmišlja o možnosti, da bi od svoje zahodne sosede zahtevala odškodnino zaradi popusta pri dobavi plina, ki je bil veljaven od leta 2010.

Gazprom je sporočil, da bo od Ukrajine zahteval poravnavo dolga, ki po besedah prvega moža družbe Alekseja Millerja presega 2,2 milijarde dolarjev. Ob tem je še sklenil, da ne bo več plačeval za transport plina prek ukrajinskega ozemlja v Evropo.

Nasa prekinja stike z Rusijo
Zaradi ukrajinske krize je ameriška vesoljska agencija Nasa prekinila stike z Rusijo, s katero bo sodelovala le še na krovu Mednarodne vesoljske postaje (ISS).

"Zaradi ruske kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine Nasa prekinja večino tekočih poslov z Rusko federacijo. A Nasa in (ruska vesoljska agencija) Roskosmos bosta kljub temu sodelovali pri ohranjanju varnega delovanja ISS-ja," so sporočili iz Nase.

Poleg tega, da Nasini uslužbenci ne bodo več potovali v Rusijo in Rusi ne bodo sodelovali v Nasinih obratih, bodo zamrznili tudi izmenjavo elektronske pošte ter videokonference.

Ukrepi Nase ne veljajo za "operacijske dejavnosti v povezavi z ISS-jem" ali večstranska srečanja zunaj Rusije. Po upokojitvi ameriških raketoplanov je polet na ISS-ju mogoč samo z ruskimi vesoljskimi polovili Sojuz, pri čemer Američani za pot enega astronavta odštejejo okoli 63 milijonov dolarjev.

Eden izmed zaposlenih pri ruski vesoljski agenciji Roskosmos je Nasin ukrep označil za resen korak. Čeprav je poudaril, da niso odvisni od Nase, pa je opozoril, da bo imelo to resne posledice za vse, saj je "znanost pomembna za vse".