Državni mediji so sporočili, da je bil Kim Džong Un imenovan za predsednika odbora vladajoče Delavske stranke in imenovan za vodjo strankinega komiteja. Še predtem pa so ga povišali tudi v generala.

Po tridesetih letih se je zbora stranke udeležil tudi Kim Džong Il, ki je bil kljub slabemu zdravju znova izvoljen za vodjo Severne Koreje.

Delavska stranka zaseda prvič po letu 1980
Delavska stranka, kot je pravo ime severnokorejske komunistične partije, se je na delegatski ravni zadnjič sešla leta 1966 in na zadnjem kongresu leta 1980, ko je po nekaj letih kaljenja na čelu propagandnega aparata Kim Džong Il prevzel prvi pomembnejši položaj in se prvič predstavil kot naslednik ustanovitelja Demokratične ljudske republike Koreje Kim Il Sunga.

Tokratni kongres pomeni podobno prelomnico v nadaljevanju dinastije Kim in priložnost, da Kim Džong Il v oblastniške strukture vpelje svojega sina Kim Džong Una, ki bo na srečanju sodeloval kot predstavnik vojske. Da bi se revna država spoznala s prihodnjim voditeljem, so pred vsepartijskim srečanjem poskrbeli za pesnitve njemu v čast in uradno slikanico, s katero naj bi med prebivalci prvič zaokrožila tudi njegova fotografija.

O Kim Džong Unu je znano zelo malo, predvsem pa to, da je neizkušen mladenič. Star naj bi bil okoli 27 let, kar pomeni, da je veliko mlajši kot njegov oče, ko je bil pred tremi desetletji imenovan za prihodnjega voditelja te najbolj izolirane države na svetu. Kim Džong Il je imel takrat 38 let in je voditelj postal šele leta 1994, ko je umrl Kim Il Sung.

68-letni Kim Džong naj bi pred dvema letoma doživel možgansko kap in je po domnevah tujih obveščevalcev zelo bolan, zaradi česar naj bi se mu tudi mudilo z imenovanjem svojega naslednika, čeprav vsekakor ne gre pričakovati, da bi lahko ta kmalu prevzel vse vajeti pri vodenju države v svoje roke. Oče se bo še vedno zanašal na tiste, ki jim najbolj zaupa -družino in vojsko.

Negotova usoda očetovega izbranca
"Kim Džong Un se je v nasprotju s svojim očetom šolal v Švici in upamo lahko, da bo skušal spremeniti najprej gospodarstvo, potem pa še politično prizorišče. Vprašanje pa je, koliko mu bo uspelo, če upoštevamo, da se je Kim Džong Il na svoje nasledstvo pripravljal leta in leta, se seznanjal z notranjim ustrojem države, z intrigami na dvoru Kim Il Sunga. Kim Džong Un za to preprosto ni imel časa. Verjetno bo ujetnik sedanjih struktur, ki bodo vladale v njegovem imenu," pojasnjuje novinarka TV Slovenija in poznavalka Blanka Doberšek.

Čeprav Delavska stranka v zadnjih dveh desetletjih ni imela nobene vloge, saj je Kim Džong Il očetovo ideologijo juche (samozadostnost) nadgradil s svojo doktrino songun (najprej vojska) in se pri vladanju naslonil predvsem na vojaški aparat, pa je po mnenju Doberškove potrditev njegovega sina na partijskem srečanju pomembna, saj naj bi mu dala neko legitimnost, če je seveda o tej sploh mogoče govoriti.

Glavno besedo bosta imela še vedno Kim starejši in krog okoli njega, ki ga poleg družinskih članov sestavljajo še vplivni vojaški predstavniki, predvsem tisti, ki so zbrani v de facto najvišjem organu – Nacionalnem obrambnem svetu. V ta vplivni organ je bil pred nekaj meseci kot podpredsednik imenovan še do pred kratkim odpisani Kimov svak Džang Song Taek, ki velja za drugega človeka v državi.

Prav 63-letni Džang naj bi kot nekakšen regent poskrbel za uveljavitev najmlajšega Kima in prevzel začasno oblast ob morebitni smrti njegovega očeta. Pri tem mu bo verjetno pomagala tudi njegova žena in sestra »ljubljenega vodje« Kim Hjong Hui, ki je bila imenovana za generala in lahko pričakuje položaj v nacionalnem obrambnem svetu.

V pričakovanju neznanega
Poznavalci in tuji obveščevalci predvidevajo več scenarijev usode Severne Koreje. Upoštevati je treba, da neznanka za zunanji svet ni samo Kim Džong Un, ampak v veliki meri tudi notranja razmerja in razprtije v vodstvu.

Za prebivalce te totalitarne utrdbe in njen odnos do zunanjega sveta bi se najmanj spremenilo, če bi Kim Džong Il živel še nekaj časa, bil dobrega zdravja in tako poskrbel za gladek prenos oblasti na sina.

Največ ugibanj je seveda povezanih s scenarijem nenadne smrti Kima, pri čemer je malo verjetno, da bi oblast prevzel neizkušeni sin, tranzicija pa bi se lahko zapletla in povzročila sive lase Južni Koreji in njeni največji zaveznici ZDA, ki zaskrbljeno gledata na državo z jedrskim orožjem, balističnimi raketami in s četrto najštevilčnejšo vojsko na svetu.

Jedrski poskusi, izstrelitve raket in domnevno torpediranje južnokorejske vojaške ladje kažejo na prevladujočo moč vojske, kar bi v skrajnem primeru lahko privedlo do vojaškega udara, ki ga v svojem poročilu "Priprave na nenadno spremembo v Severni Koreji" kot enega izmed mogočih scenarijev omenja ameriški inštitut Council on Foreign Relations.

Ameriški inštitut se pri tem sklicuje na nepreverjena poročila o poskusih atentatov, vojaških čistkah in domnevno izrednih ukrepih, ki Kima spremljajo na njegovih potovanjih po državi in v tujino, čeprav obiskuje le še v svojo največjo zaveznico Kitajsko.

Doberškova pričakuje, da bo prenos oblasti gladek, toda vprašanje je, ali bo Kim Džong Un sploh vladal. "Mislim, da se bo država sesedla vase, da bo temu sledil kaos z begunci na južnokorejski in kitajski meji. Po mojem ni možnosti za poseg od zunaj, kajti bremena skrbi za obubožano prebivalstvo si zdaj, v času recesije, ne more privoščiti nobena država na svetu," napoveduje Doberškova.

Južna Koreja, ki je uradno še vedno v vojni s severno sosedo in gosti 28.000 ameriških vojakov, ocenjuje, da bi združitev s Severno Korejo stala več kot milijarda ameriških dolarjev. Na to možnost hoče rojake pripraviti tudi južnokorejski predsednik Li Mjung Bak, ki je pred kratkim predlagal davek v ta namen.