Po besedah kitajskih predstavnikov gre za "tehnično najbolj dovršeno progo na svetu". Na 2.298 kilometrov dolgi poti je 35 postaj, prejšnja 22 ur dolga vožnja pa bo zdaj trajala manj kot deset ur. Odseki proge so bili operativni že prej, celotno progo pa so odprli na dan obletnice rojstva ustanovitelja komunistične Kitajske Maa Cetunga 26. decembra.

Kitajska pospešeno gradi omrežje hitrih železnic, s katerim želi preplesti svoje ogromno ozemlje, a pri tem ne gre brez težav in žrtev. Julija lani je v bližini cvetočega mesta Vendžu ob vzhodni obali umrlo 40 ljudi, ko je hitri vlak trčil v nasproti stoječi vlak, ki je obstal zaradi udarca strele.

Nesreča je pomenila hud udarec za razvoj hitrih železnic, saj so se nato naložbe v omrežje precej zmanjšale in kitajski mediji so v začetku leta poročali, da je vlada za več kot 80 milijard dolarjev oklestila sredstva v okviru petletnega načrta do leta 2015.

Kitajska potrebuje denar za železnice
Kljub širitvi omrežja pa se kitajske železnice spopadajo z izgubo, katere vzrok so naraščajoči tekoči stroški in kopičenje dolgov. Vseeno oblasti v Pekingu zatrjujejo, da bodo s hitro železnico povezali vsa večja mesta, medtem ko je v dolgoročnih načrtih predvidena celo povezava z Rusijo in Jugovzhodno Azijo.

"Hitre železnice so potrebne za nacionalni napredek, za ljudi in regionalno povezovanje. Mnoge države so spodbudile svoja gospodarstva z gradnjo hitrih železnic," je dejal predstavnik ministrstva za železnice Džu Li. Maja je Kitajska napovedala, da bo železnice odprla zasebnim vlagateljem, a ti za zdaj ostajajo zadržani.

Brez zasebnih sredstev bo Kitajska težko nadaljevala tak tempo razvoja hitrega železniškega omrežja, saj nujno potrebuje dotok svežega kapitala, da bi odmašila zamaške v tovornem prometu, sprostila prenatrpanost v potniškem prometu in začela razvijati še sodobne mestne železnice.