"Kitajski obrambni proračun se bo letos povečal, vendar bo povečanje manjše kot lani in predlani," je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega ljudskega kongresa. V preteklih letih so se ti izdatki vsako leto povečali za dvomestno številko. Kot je dejal predstavnik kongresa, se bo proračun povečal za od sedem do osem odstotkov, točne podatke pa bodo objavili v soboto ob začetku letnega zasedanja kongresa.

Kitajska si pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga prizadeva za preoblikovanje ljudske osvobodilne armade v sodobnejše in učinkovitejše oborožene sile. Kot je lani na veliki vojaški paradi v Pekingu ob 70. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni napovedal Ši, se bo število pripadnikov kitajske vojske zmanjšalo za 300.000.

Kitajska je na paradi predstavila vse svoje najsodobnejše orožje, med drugim tudi protiladijske balistične rakete DF-21D, s katerimi bi lahko po mnenju analitikov ogrozila razmerje sil v Tihem oceanu.

Kitajska gradi drugo letalonosilko
Peking si ob reformi in krčenju vojske prizadeva okrepiti svojo vojno mornarico in njen doseg. Oblasti so decembra lani tako potrdile, da gradijo drugo letalonosilko, ki bo prva v celoti zasnovana in zgrajena doma.

Azijska sila krepi navzočnost v Južnokitajskem morju, kjer gradi umetne otoke in namešča orožje. Kitajska si lasti večji del morja, po katerem pluje tretjina svetovne nafte, ozemeljske zahteve imajo tudi vse okoliške države, vmešavajo pa se tudi ZDA, zato se napetosti na tem območju vse bolj zaostrujejo.