Peking je po dolgih letih predstavil prvo kmetijsko politiko, s katero namerava posodobiti svoje kmetijstvo, ki je po obsegu največje na svetu. Od pridelave osnovnih dobrin se želijo preusmeriti v proizvodnjo visokokakovostnih mesnih, mlečnih in drugih izdelkov, po katerih narašča povpraševanje predvsem med hitro rastočo mestno populacijo.

Domači kmetovalci imajo namreč vse več težav s konkuriranjem uvoženim izdelkom, predvsem zaradi visokih stroškov in zalog. Oblasti bodo kmetovalce skušale odvrniti od pretiranega sajenja koruze in jih namesto tega opogumiti za večjo pridelavo soje.

Po besedah namestnika vodje skupine za kmetijsko politiko pri komunistični partiji Tang Rendžjana so reforme namenjene izboljšanju kakovosti kmetijske ponudbe, tržni usmerjenosti, optimizaciji strukture prehranske oskrbe in se prilagoditi spreminjajočim se potrebam potrošnikov. Spremembe pri prehranski oskrbi so precej odvisne od nadaljevanja rasti prihodkov kmetijcev.

Naraščanje stroškov
Poznavalci menijo, da reforma ponuja premalo konkretnih ukrepov, s katerimi bi okrepili prihodke kmetov, ki v zadnjih letih padajo zaradi naraščanja življenjskih in produkcijskih stroškov.

"Dokument je pomemben, a ključ je učinkovito uresničevanje. Prihodki kmetov so v zadnjih letih občutno upadli, medtem ko celotna družba postaja revnejša, povpraševanje in poraba pa se zmanjšujeta," je dejal Ma Wenfeng, analitik pri družbi Beijing Orient Agri-business Consultant.

Kitajska vlada obljublja načrte za promocijo novih načinov za porabo koruze, da bi zmanjšali zaloge, ki so se nakopičile v zadnjih letih, ko so pridelke odkupovali od kmetov, da bi izboljšali njihove prihodke. Po lanski opustitvi odkupovanja naj bi v skladiščih ostalo 200 milijonov ton koruze, ki je večinoma slabe kakovosti.

V prihodnosti se obeta promoviranje lokalne prehrane, izdelkov z geografskimi oznakami kot tudi organsko pridelanih pridelkov. To želijo doseči z davčnimi olajšavami za nove kmetovalce in oblikovanjem inovacijskih središč za pridelavo visokokakovostnih izdelkov.