Vladajoča Komunistična stranka je dopolnilo predlagala prejšnji mesec, ni pa bil dvoma o tem, ali ga bo kongres tudi potrdil. Med 2.964 delegati sta bila proti le dva, trije so se vzdržali. Teoretično je sicer kongres najpomembnejše zakonodajno telo na Kitajskem, podoben parlamentom v drugih državah, dejansko pa ni še nikoli glasoval proti Komunistični stranki.

Šiju bi se sicer drugi mandat končal leta 2023. Kitajska je omejitev dveh mandatov uvedla v devetdesetih letih. Ši v nasprotju s tradicijo na oktobrskem kongresu stranke ni predstavil potencialnega naslednika, poroča BBC. Namesto tega je okrepil svojo moč, saj je stranka njegovo ime in politično ideologijo vpisala v strankarsko ustavo, s čimer ga je postavila ob bok ustanovitelju stranke Mao Cetunga.

Pred glasovanjem kongresa so kritiki na družbenih omrežjih obsodili odpravo omejitve mandatov in potegnili vzporednice s Severno Korejo. Opozorili so, da se gradi nov kult osebnosti. Vlada je takšne zapise hitro odstranila. Državni mediji so premembo ustave predstavljali kot nujno potrebno reformo. Udeleženci kongresa pa so poudarili, da odpravo časovne omejitve podpirajo tudi običajni ljudje. Po njihovem prepričanju ima Kitajska srečo, da ima voditelja, kot je Ši.

Kot poroča BBC, je Ši kmalu po prihodu na položaj leta 2012 utrdil svojo moč, Kitajsko pa okrepil na položaju regionalne velesile. Bojeval se je tudi proti korupciji in kaznoval več kot milijon članov stranke, kar mu je povečalo priljubljenost. Obenem pa je Kitajska omejevala svoboščine in povečevala program nadziranja in cenzuriranja.