Ameriška administracija je priznala, da imajo skrivne zapore, kjer so zaprti teroristični osumljenci. Foto: EPA
Ameriška administracija je priznala, da imajo skrivne zapore, kjer so zaprti teroristični osumljenci. Foto: EPA
Ameriška obveščevalna agencija Cia zatrjuje, da so tajni zapori izpraznjeni. Foto: EPA

Za 39 ljudmi iz Irana, Iraka, Egipta, Kenije, Sudana, Somalije, Libije, Maroka in Pakistana, ki so jih človekoljubne organizacije razkrile, so se izgubili vsi podatki. Nihče ne ve, kje so in kaj se z njimi dogaja, Cia pa naj bi v zaporih zadrževala tudi družine terorističnih osumljencev, njihove žene in otroke. Organizacije se bojijo tudi, da so zapornike preselili v države, kjer bi bili lahko podvrženi mučenju.

Podatke o zapornikih naj bi organizacije Amnesty International (AI), Cageprisoners in Reprieve (CR), Human Rights Watch (HRW), Center za ustavne pravice (CRR) in Center za človekove pravice in mednarodno pravičnost (CHRGJ) pridobile v pogovorih z drugimi zaporniki, iz medijev in od vlad posameznih držav.

Človekoljubne organizacije trdijo eno, ZDA drugo
Organizacije v 21 strani dolgem poročilu tako od ZDA zahtevajo, naj ustavi politiko tajnih zaporov, za katere sicer ameriška administracija trdi, da so prazni, na ameriškem zveznem sodišču pa so vložile tudi tožbo, v kateri zahtevajo javno razkritje podatkov o zapornikih. Tiskovni predstavnik obveščevalne agencije Cia je v odgovor povedal, da so zapori sicer prazni, ker naj bi vse tajne zapornike premestili v vojaško oporišče Guantanamo na Kubi, a da so v vsakem primeru skladni z zakonodajo ZDA.

ZDA so pogosto tarča kritik zaradi nezakonitega in sumljivega zapiranja terorističnih osumljencev. Obstoj tajnih zaporov je leta 2005 razkril ameriški časopis Washington Post, ameriški predsednik pa je lani priznal njihov obstoj.