Obama je med obiskom Pentagona dejal, da ga opogumlja nastajanje širokega mednarodnega soglasja o nevarnosti Islamske države za svetovno varnost. "Države spoznavajo, da je treba ustaviti barbarsko obnašanje Islamske države, vendar pa misija ostaja težka in ne bo končana čez noč," je dejal Obama.

Medtem so tako ZDA kot Velika Britanija opozorile, da samo zračni napadi ne bodo dovolj za ustavitev napredovanja islamskih skrajnežev pri zavzemanju sirskega mesta Kobane le streljaj daleč od meje s Turčijo. Iz Pentagona so sporočili, da ZDA in njene zaveznice delajo vse, kar lahko iz zraka, vendar so pri zračni operaciji omejitve pri doseganju ciljev.

Obama se je odločil, da bodo Američani sunitske skrajneže napadali le iz zraka, za kar si je prislužil že številne kritike in dva meseca po začetku zračne ofenzive je jasno, da je Islamska država vse prej kot ohromljena, saj njeni pripadniki še vedno nadzirajo skoraj vse zemlje, ki so ga v Iraku in Siriji osvojili do avgusta in skušajo zdaj zaseči še strateško pomembni Kobane.

Skrajneži blizu središča Kobaneja
Iz Kobaneja poročajo, da so skrajneži že vstopili v nekatere dele mesta, v katerem potekajo siloviti spopadi. Islamska država je poslala okrepitve svojim borcem iz oporišča v mestu Raka. Po poročanju proopozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice so skrajneži samo še okoli sto metrov oddaljeni od središča Kobaneja.

Z zavzetjem mesta bi skrajneži nadzirali velik pas ozemlja ob sirsko-turški meji. V treh tednih obleganja in spopadov za pretežno kurdski Kobane je bilo ubitih 400 ljudi, več kot 160.000 jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Kurdi v Turčiji zahtevajo obrambo
Kurdi v Turčiji že več dni protestirajo na ulicah mest na jugozahodu Turčije, kjer je večinsko kurdsko prebivalstvo, pa tudi v Carigradu, saj menijo, da bi morala turška vlada narediti več za obrambo Kobaneja. V torkovem nasilju med prokurdskimi protestniki in turško policijo je po zadnjih podatkih umrlo 23 ljudi.

Protesti in spopadi s policijo so se nadaljevali tudi v sredo, ko naj bi policija protestnike razgnala z uporabo vodnih topov in solzivca.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ocenil, da so protesti usmerjeni v spodkopavanje mirovnega procesa med Ankaro in kurdskimi uporniki. "Ne bomo prenašali kakršnih koli groženj ali ustrahovanja, ki bi vplivalo na mir, stabilnost in varnost v Turčiji," je zatrdil v prvem odzivu na proteste in napovedal "potrebne ukrepe" proti sodelujočim v nasilju.

"Soloakcija" Turčije nerealistična
Na Turčijo se krepijo pritiski, naj posreduje proti džihadistom v Siriji. Turški parlament je pretekli teden dal zeleno luč za vojaško posredovanje proti džihadistom v Siriji in Iraku, a kot je zatrdil turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, ni realistično pričakovati, da bi Turčija kopensko operacijo vodila sama. Cavusoglu je še poudaril, da resničnega miru v Siriji ni mogoče doseči brez odhoda sirskega predsednika Bašarja al Asada in njegovega režima.

Kirby: IS bodo morali premagati drugi
Ameriški kontraadmiral John Kirby je sporočil, da bodo morali na koncu Islamsko državo poraziti uporniki v Siriji in iraška vojska v Iraku, vendar opozarja, da v Siriji trenutno nimajo sposobnega in učinkovitega partnerja, zato bodo po njegovih besedah v roke skrajnežev verjetno padla še druga mesta.

Podobna opozorila so prišla tudi iz Londona in britanski zunanji minister Philip Hammond je dejal, da nikoli ni bilo mišljeno, da bi samo z zračnimi napadi lahko obrnili potek dogodkov. Postopek urjenja 5.000 pripadnikov sil zmerne opozicije režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada se začenja, vendar pa bo to trajalo več mesecev.

Skrajneži se ne izpostavljajo
Načelnik generalštaba ameriške vojske general Martin Dempsey je dejal, da so borci Islamske države postali preudarnejši, saj ne izobešajo več zastav ali se premikajo naokoli v velikih konvojih.

Pod velikim pritiskom se je znašla Turčija, kjer je bilo v protestih Kurdov v zadnjih dneh ubitih 19 ljudi. Kurdi so jezni, ker Ankara preprečuje njihovim borcem, da bi prečkali mejo in se v Kobaneju pridružili bojem proti skrajnežem. Turški parlament je sicer prejšnji teden odobril operacijo proti Islamski državi, a do nje za zdaj še ni prišlo.

Turčija vztraja pri zahtevah, da se na sirski strani meje vzpostavi tamponsko območje skupaj z območjem prepovedi poletov, s čimer želi ustaviti val beguncev.

Damask proti tamponskemu območju
Sirska vlada v Damasku se je že ostro odzvala na predlog vzpostavitve tamponskega območja. Namestnik zunanjega ministra Fajzal Al Mekdad je pri tem kritiziral predvsem Francijo, ki je podprla turški predlog. Damask namreč to ocenjuje kot napad na suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije.

Rusija: Potrebna je odobritev ZN-a
ZDA so sporočile, da je treba o vzpostavitvi tamponskega območja še razmisliti, zveza Nato pa je sporočila, da o tem vprašanju še niso razpravljali.

Rusija je medtem zatrdila, da morebitna vzpostavitev tamponskega območja na severu Sirije potrebuje odobritev Združenih narodov. "Varnostni svet ZN-a mora sprejeti odločitev o takšnih območjih," je danes izjavil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.

Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je še dejal, da bi bili enostranski poskusi ene države ali koalicije za vzpostavitev tamponskega območja "nezakoniti", ob tem pa je opozoril, da bi islamistični skrajneži ameriške zračne napade lahko izkoristili za "dodatno podpihovanje plamenov radikalnih nazorov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva je eden redkih trdnih zaveznikov sirskega predsednika Al Asada že ves čas državljanske vojne in je v Združenih narodih zavrnila vse poskuse posredovanja proti njegovi vladi.