Potres v Čilu je državo stresel z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici in porušil številne zgradbe, ceste in mostove. Foto: EPA
Potres v Čilu je državo stresel z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici in porušil številne zgradbe, ceste in mostove. Foto: EPA
Haiti
Potres na Haitiju je prizadel predvsem prestolnico Port-au-Prince in porušil tako rekoč vse. Foto: Reuters
Cunamiji
Po potresu so obalo Čila zadeli še cunamiji, ki so nastali kot posledica močnih potresnih sunkov. Foto: MMC RTV SLO

Potem ko je Čile v soboto prizadel močan potres z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici, zahteval več kot 700 življenj, sprožil še popotresni cunami in življenje v tej južnoameriški državi postavil na glavo, se vprašanja o potresu ter potresni varnosti zastavljajo kar sama.

Zanimiv je podatek, da je bil potres v Čilu močnejši od potresa na Haitiju, saj je "udaril" z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici, potres na Haitiju pa je dosegel moč 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici, pa je imel kljub temu tisti na Haitiju hujše posledice, saj je popolnoma porušil del otoka, zahteval 230.000 življenj in onemogočil normalno funkcioniranje države.

Pahor: Na Haitiju se je streslo bolj na površini
Seizmolog Jurij Pahor z Agencije Republike Slovenije za okolje nam je povedal, da je bilo žarišče potresa na Haitiju v neposredni bližini glavnega mesta Port-au-Prince in bližnjih gosto poseljenih krajev, nadžarišče potresa v Čilu pa je bilo v morju, več deset kilometrov oddaljeno od obale in približno sto kilometrov od najbližjega večjega mesta Talcahuano.

"Potres na Haitiju je nastal bližje površju kot potres v Čilu in so zato tudi učinki na površini v prvem primeru bili večji. Poleg tega je gradnja v Čilu bolj kakovostna in potresno varnejša kakor na Haitiju," je še povedal Pahor. Ob tem je dodal še, da je Haiti na potresno izjemno ogroženem območju, kjer je verjetnost močnejših potresov zelo velika.

Potresov ni mogoče napovedati
Ob tem je seizmolog Pahor povedal tudi, da med potresno najbolj ogrožena območja sodijo širša območja Himalajskega pogorja, Bližnjega vzhoda, Indonezije, del Karibov ter območja t. i. pacifiškega obroča (deli Severne in Južne Amerike, Kurili, Japonska in Filipini). "Kljub skrbnemu opazovanju seizmične aktivnosti se časa potresov ne da napovedati, lahko se poda le oceno potresne nevarnosti," je še dodal Pahor.

Na vprašanje, kako so na tovrstne nesreče pripravljene države tretjega sveta, je Pahor odgovoril, da podatkov o potresni pripravljenosti držav tretjega sveta nimajo, a da lahko logično sklepa, da je ta odvisna predvsem od ekonomskih razmer v posamezni državi.

Sloveniji močnejši potres (še) ne grozi
Na vprašanje, ali lahko v Sloveniji po številnih manjših potresih pričakujemo tudi močnejši in bolj uničujoč potres, je Pahor odgovoril, da je Slovenija na potresno aktivnem področju, zato so močnejši potresi verjetni in pričakovani. Seizmično bolj ogrožena področja so zgornje Posočje, Ljubljanska regija in območje okrog Krškega. "Šibkejšim potresom zelo redko sledijo močnejši, v večini primerov se šibka ali zmerna seizmična aktivnost čez čas umiri. Iz povečanega števila manjših potresov ni mogoče sklepati na močnejši sunek," je še povedal Pahor.