Nemško sodišče je leta 2015 Gröninga zaradi sokrivde pri umoru 300.000 jetnikov v Auschwitzu obsodilo na štiri leta zapora. Gröning ni nikoli zanikal svoje nacistične preteklosti in je že prvi dan sojenja sprejel moralno odgovornost za holokavst, vendar zanikal osebno sodelovanje pri množičnih umorih.

Gröning se je na odločitev sodišča večkrat pritožil, saj naj bi prestajanje zaporne kazni pri tako visoki starosti kršilo "njegovo pravico do življenja". Nemško ustavno sodišče mu je konec decembra 2017 dokončno zavrnilo pritožbo in razsodilo, da je kljub visoki starosti kazen zmožen odslužiti.

Nekdanji paznik je po poročanju nemškega Spiegla v petek umrl v bolnišnici. Tožilstvo v Hannovru je sporočilo, da jih je o smrti obvestil Gröningov odvetnik, poroča CNN.

Gröning je bil pred drugo svetovno vojno bančni uslužbenec. Pri 21 letih se je priključil nacističnim enotam SS, leta 1942 pa so ga premestili v Auschwitz, kjer je prešteval in razporejal denar, odvzet zapornikom, ter ga pošiljal nadrejenim v Berlin, zato se ga je prijel vzdevek "knjigovodja iz Auschwitza".

Po koncu vojne se je zaposlil kot računovodja v tovarni stekla v Spodnji Saški. Sredi 80. let prejšnjega stoletja se je v odziv na nekatere trditve, da se holokavst ni nikoli zgodil, odločil spregovoriti o svoji osebni izkušnji v Auschwitzu, poroča CNN.

Kljub temu je ves čas trdil, da je bil le majhen del večjega kolesja, in zanikal vpletenost v genocid. V Auschwitzu je med letoma 1940 in 1945 umrlo več kot milijon ljudi, izmed okoli 6.500 paznikov pa je bilo po vojni obsojenih manj kot 50, poroča BBC.

Del mašinerije smrti
Sojenje Gröningu je bilo pomemben mejnik v obravnavi nacističnih zločincev, saj je mnogo izmed njih predtem ostalo na prostosti zaradi pomanjkanja dokazov, ki bi jih povezovali s smrtmi posameznikov. Na sojenju Gröningu je sodnik Franz Kompisch dejal, da je bil Gröning del "mašinerije smrti", ki je pomagala pri delovanju koncentracijskega taborišča.