Alvaro Uribe pravi, da bo mednarodno sodišče v Haagu pozval, naj uradno vloži obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Chavezu, češ da je ta "financiral genocid".

Gre za nadaljevanje retoričnega spopada med andskimi sosedami Venezuelo, Kolumbijo in Ekvadorjem, potem ko sta zaradi vdora kolumbijske vojske na ekvadorsko ozemlje Ekvador in Venezuela prekinila diplomatske stike s Kolumbijo.

Razlog za zaostritev odnosov je nedavna akcija, v kateri so kolumbijski vojaki ubili poveljnika oboroženih levičarskih kolumbijskih upornikov (FARC) Raula Reyesa in še 16 članov.

Venezuela in Ekvador, ki je opozoril, da je akcija ogrozila dogovor o spustitvi nekdanje kolumbijske predsedniške kandidatke Ingrid Betancourt iz rok Farca, sta na mejo s Kolumbijo poslala tudi vojsko.

Kolumbija: Sami ste krivi
Medtem pa je Kolumbija sosedi obtožila, da na skrivaj vzdržujeta stike s pripadniki Farca, ki naj bi se z Venezuelo in Ekvadorjem dogovarjali o nakupu urana. Po zatrjevanju Kolumbijcev naj bi dokaze o teh dogovorih našli med sobotnim vdorom v Farcov tabor v Ekvadorju. "Farc si zelo prizadeva, da bi postal svetovni agresor. Ne bojujemo se z domačo gverilo, temveč s mednarodnim teororizmom," je dejal vodja kolumbijske policije Oscar Naranjo.

"To so natolcevanja"
Sosedi sta te trditve gladko zavrnili. "Navajeni smo že na laži kolumbijske vlade. Kar koli rečejo, nima nikakršnega pomena," se je odzvala Venezuela, Ekvador pa: "Trdijo, da smo podpisali dogovor s teroristi, kar ne bi moglo biti bolj napačno."

Čile, Mehika in Brazilija so že ponudili svojo pomoč pri reševanju spora.

Uporniki, združeni v Farcu, se že več kot 40 let bojujejo za svoj glavni cilj, ki naj bi bil pravičnejša razdelitev bogastva v Kolumbiji.

A. P.