Po navedbah generalnega tožilca Eduarda Montealegreja so vodje skupine svoje članice, ko so te zanosile, prisilili k prekinitvi nosečnosti, da ne bi ta spodkopala njihove borbene sposobnosti.

Levičarski gverilski uporniki, ki se že pol stoletja bojujejo proti vladnim silam, so v preteklosti podobne obtožbe že zanikali, češ da za preprečevanje nezaželenih nosečnosti ženskam priskrbijo kontracepcijo.

A zdaj je 150 nekdanjih bork pričalo, da so bile prisiljene v splav. "Imamo dokaze, ki dokazujejo, da je bil prisilni splav politika Farca, ki je temeljila na tem, da so prisilili borko k prekinitvi nosečnosti, da je ne bi izgubili kot orodje vojne," je povedal Montealegre.

Ena izmed upornic, Claudia Roa, je že leta 2013 za Reuters povedala, da je kot 14-letnica zanosila, v osmem mesecu nosečnosti pa so ji nevede dali tablete za spodbuditev poroda. Novorojenčka naj bi nato zadušili.

Zgodovinski dogovor
V državljanski vojni med uporniško skupino Farc, provladnimi silami in desnimi paramilicami je bilo v Kolumbiji v pol stoletja ubitih več kot 220.000 ljudi (večinoma civilistov), več milijonov ljudi pa izgnanih s svojih domov. A odkar sta se vlada in vodja Farca septembra letos na Kubi dogovorila o pravnem okviru za končanje spopadov, je stanje v državi precej mirnejše.

V treh letih pogovorov so med drugim dosegli sporazum tudi o pravnem okviru glede obravnave zločinov v času državljanske vojne in predvideva amnestijo za politična kazniva dejanja.

Farc, ki je bil ustanovljen leta 1964 in je imel za cilj uvedbo marksističnega režima v Kolumbiji, je na vrhuncu nadzoroval del kolumbijskega ozemlja v velikosti Švice. V zadnjih letih je sicer skupina precej nazadovala in postala vse bolj vpletena v mamilarske posle.

Po vladnih ocenah skupino sestavlja okoli 8.000 borcev, od tega tretjina žensk. Od upornic, ki jih naučijo rokovanja s polavtomatskimi puškami AK-47, se pričakuje, da se enakovredno bojujejo ob boku mož.