Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža in volitve novega papeža urejajo poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013. Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani k molčečnosti.
Pravico in dolžnost voliti papeža imajo kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. Ti kardinali volijo papeža med konklavom. Ime izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli. Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji. Kot poroča italijanska agencija Ansa, naj bi sicer iz Vatikana sporočili, da bodo novega papeža izbrali na konklavu "v enem mesecu".
Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico.
Kardinali ime napišejo na listke, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo. Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan – dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje. Medtem ko so preostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.
Za izvolitev potrebni najmanj dve tretjini glasov
Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo, in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih znova prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.
Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh mogočih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.
Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral, in s tem se konklave konča. Nato najstarejši kardinal z balkona Bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam – Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.
Vsaka zloraba postopka volitev se kaznuje z vnaprej izrečeno kaznijo izobčenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje