Zaradi zlorabe položaja je bilo tako zamenjanih že okoli 70 policistov, med drugim tudi načelnik policije v Carigradu. Turška policija je očitno tarča "obsežne čistilne akcije", ocenjuje turški dnevnik Hürriyet.

Afera se je začela, ko so v okviru obsežne protikorupcijske preiskave v torek priprli več kot 50 ljudi, med drugim sinove ministrov za notranje zadeve, gospodarstvo in okolje, župana enega od okrožij Carigrada, sicer člana premierjeve Stranke za pravičnost in razvoj, in generalnega direktorja državne banke Halkbank Sulejmana Aslanaa. 24 izmed njih je že bilo obtoženih.

Erdogan: Polomili jim bomo roke
Premier Erdogan je preiskavo, ki razkriva največji korupcijski škandal, povezan z njegovimi sodelavci, označil za "grdo operacijo" proti njegovi vladi in jo povezal z letošnjimi množičnimi protivladnimi protesti. Obtožil je "mednarodne zarotnike" in "umazane zveze", ki naj bi skušali ustvariti kaos v državi. Podobno retoriko je uporabljal že med poletnimi protesti.

Svoje nasprotnike je Erdogan opozoril, naj ne uporabljajo obtožb o korupciji, da bi omajali njegovo vlado, ali pa jim bo "polomil roke", poroča b92.net. Članom njegove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) je v pokrajini Giresun ob Črnem morju tako dejal: "Vsak naj ve, kam sodi. Kdor si bo drznil rušiti sistem ali podtikati v tej državi, mu bomo morali polomiti roke."

Sprožil je čistko v policiji, ki jo je v zadnjih letih ravno on pomagal okrepiti, da bi se z njo postavil po robu tradicionalno zelo močni turški vojski, braniku turške sekularnosti.

V ozadju spor z nekdanjim zaveznikom?
V ozadju afere naj bi stal spor med Erdoganom in njegovim nekdanjim zaveznikom Fethulahom Gulenom. Vplivni islamski klerik, ki živi v izgnanstvu v ZDA, ima namreč še vedno precejšen vpliv v turški policiji, tajnih službah in sodstvu.

Erdogan naj sicer ne bi bil neposredno ogrožen, a spor med njegovim AKP-jem in Gulenovim gibanjem Hizmet, bi lahko vplival na izide lokalnih volitev marca 2014. Predsedniške volitve bodo avgusta 2014, parlamentarne pa leta 2015.

Po ugibanjih turških medijev so k aferi svoje prispevale tudi ZDA, ki naj bi jih razjezile sporne transakcije Halkbank z Iranom. Ankaro naj bi ZDA tako večkrat pozvale, naj prekine nezakonite posle, a niso bile uslišane.