Jurij Gustinčič in dr. Uroš Lipušček, zunanjepolitična komentatorja RTV Slovenija, se strinjata, da bi lahko zgledu Kosova sledili številni drugi narodi ali manjšine.

Dr. Lipušček je v pogovoru za MMC opozoril predvsem kavkaške države, kot sta Prednestrje in Abhazija. "Rusija vztraja, da če bo Kosovo dobilo neodvisnost, imajo tudi ta območja v republikah nekdanje Sovjetske zveze pravico do odcepitve in da se priključijo Rusiji. To bo ustvaril kosovski precedens. Prišlo bo do vala podobnih zahtev v drugih državah po vsem svetu, ne samo v Evropi. Vsaka nezadovoljna manjšina bo zahtevala neodvisnost," je prepričan novinar, ki je poročal o številnih svetovnih dogodkih. Gustinčič pa je opozoril, da imamo tudi v okolici Slovenije države, ki "ki imajo velike manjšine in je težko predvideti, kako bo to teklo naprej."

Odprejo se lahko tudi neodprta vprašanja
"To so vsa odprta vprašanja, če pa niso odprta, se bodo prav gotovo odprla", meni Gustinčič, ki trenutno praktične rešitve za kosovsko - tako kot za palestinsko - vprašanje ne vidi. "Srbija se prav gotovo, tudi če se zdaj uresniči neodvisnost Kosova, s tem ne bo pomirila in to bo ostala težava, ki bo ostajala v odnosih med Srbijo in Evropo," je prepričan komentator.

Zahod: Kosovsko vprašanje je specifično
Baskovska organizacija Eta je že napovedala, da bo sledila vzoru Kosova. Je razlika v težnjah po neodvisnosti kosovskih Albancev in Baskov, da Zahod želje zadnih ne odobrava? Dr. Lipušček meni, da zahodne države vztrajajo, da je kosovsko vprašanje specifično.

Albanci pod Miloševićem, Baski v demokratični Španiji
"Pri primeru Kosova gre za dve načeli: ozemeljske integritete države in pravice narodov do samoodločbe. Že leta 1919 je na konferenci v Versaillesu Woodrow Wilson razglasil samooodločbo narodov, ki je od takrat naprej pravilo, da imajo pravico do neodvisnosti samo tisti narodi, ki živijo v diktaturi. V času Miloševiča, ko je njegov režim poskušal pregnati Alban ce s Kosova - in to ni bilo demokratično, ni bil demokratičen režim - takrat so imeli Albanci na Kosovu pravico do samoodločbe. Baski živijo v demokratični državi. Po mednarodnem pravu v tem primeru ne velja pravica do samoodločbe. In to je edina specifika kosovskega vprašanja. Na to Srbi odgovarjajo, da bodo zdaj, ko imajo demokracijo, kaznovani za zločine Miloševiča," je problematiko kosovskega vprašanja strnil dr. Lipušček.

Vsaka država primer sui generis
Z njim se strinja tudi Jurij Gustinčič, ki meni, da so "vse te stvari vedno odvisne od neposredne situacije v eni ali drugi deželi. Tukaj ni nekih pravil, ki bi veljala za vse. Lahko začnemo že s tem, da je sploh razpad ene države - razpadlo jih je nekaj, tudi mi smo bili v to vpleteni - vedno problematičen, ker imamo helsinško lisitno o suverenosti evropskih držav in po helsinški listini se marsikaj ne bi smelo zgoditi, pa se je in zdaj bo to na Kosovu. Težko je predvideti, kako bo to teklo, ker gre za spor, ki je prav tako močan kot je spor okoli Baskov v Španiji. Ne bi primerjal enega in drugega, ker je to postalo nemogoče. Vsaka stvar se razvija po svojih konkretnih možnostih in okoliščinah."

Nov udarec ZN-u in Varnostnemu svetu
Oba komentatorja sta poudarila, da bi priznanje neodvisnosti Kosova mimo VS-ja ZN-a še dodatno omajalo ugled in avtoriteto svetovne organizacije in njenega Varnostnega sveta. A to, kot sta ugotovila oba, ne bi bilo prvič. Podoben udarec je svetovna organizacija doživela, ko je Nato mimo VS-ja ZN-a bombardiral Srbijo, ZDA pa napadle Irak, razglasitev neodvisnosti Kosova pa bi bila tretji tak primer.

"Upam, da bo mogoče priti do kompromisa in nekakšne nadzorovane neodvisnosti za Kosovo, ki ne bi imelo sedeža v ZN-u. Neodvisnost bi pomenila udarec za mednarodno pravo. Vendar pa je res, da se mednarodno pravo spreminja. Vsekakor pa primer ne bo brez posledic", je prepričan dr. Lipušček. "Če bo ZN ubrali pot Društva narodov med dvema svetovnima vojnama ne vem, ni pa popolnoma izključeno", je menil Gustinčič.

T. V.