V New Yorku je na pobudo Rusije potekalo novo zasedanje Varnostnega sveta o stanju na Kosovu. Predstavniki so razpravljali o nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršenje mednarodnega prava, po pričakovanjih pa sta obe strani s svojimi podporniki trdno ostali na svojih okopih. Opredeljene države so tako potrjevale stara stališča, neopredeljene pa so takšne ostale še naprej.

Zasedanje je bilo sicer uradno namenjeno predaji rednega poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN-a za Kosovo in vodje misije ZN na Kosovu (Unmik) Lamberta Zanniera, ki je dejal, da je bil položaj na Kosovu v času od marca do sredine julija, ki ga zajema poročilo, sorazmerno stabilen. Zannier je sicer spomnil na julijsko nasilje na severu Kosova, glede mnenja ICJ-ja pa je dejal, da bi moralo to zdaj spodbuditi Beograd in Prištino k reševanju odprtih vprašanj in konstruktivnemu dialogu.

Jeremić: ICJ je podal le tehnično mnenje
Tega sta si srbski minister Vuk Jeremić in njegov kosovski kolega Skender Hyseni razlagala vsak po svoje. Jeremić je ponovil, da Srbija nikoli in na noben način ne bo priznala enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova in da bo še naprej uporabljala vsa diplomatska sredstva proti tej enostranski samostojnosti. Dodal je, da ICJ ni potrdil pravice Kosova do odcepitve od Srbije ali pravice do samoodločbe Kosovcev, ampak je podal "tehnično" mnenje, da enostranska deklaracija ni kršila mednarodnega prava.

Hyseni pa ga je hitro spomnil, da je vprašanje za mednarodno sodišče oblikovala Srbija sama. Zanj ni nobenega dvoma, da je bila odločitev sodišča jasna in povsem v korist Kosova, zato je pozval vse države, ki tega še niso storile, naj priznajo Kosovo, in povedal, da se veseli prihodnjega članstva v ZN-u.

Rusija trenutno predseduje Varnostnemu svetu
To se seveda ne bo zgodilo, dokler Kosovo ne prepriča Rusije, ki je povsem na strani Srbije. To je v torek ponovno zagotovil veleposlanik ruski veleposlanik pri tej organizaciji Vitalij Čurkin. Rusija avgusta predseduje Varnostnemu svetu, Čurkin pa se je na vprašanje, ali je Hyseni izrazil željo za srečanje z njim, le nasmejal in dejal, da ne. Kosovo bo sicer moralo začeti pošiljati prošnje za srečanja ne glede na zanesljive zavrnitve, saj ima Rusija v Varnostnem svetu pravico veta, do članstva v ZN-u pa ni mogoče priti mimo Varnostnega sveta.

VB: Razprava o Kosovu se mora končati
Čurkin je po zasedanju izrekel tudi opozorilo predstavniku Velike Britanije. Britanski veleposlanik Philip John Parham je namreč dejal, da se mora razprava o statusu Kosova zdaj končati, saj gre za nepovraten proces, nato pa je Srbiji poslal tudi jasno sporočilo, da bo vsak poskus delitve Kosova ali pogovorov o statusu Kosova v nasprotju z dolgoročnimi interesi državljanov Kosova in Srbije. Čurkin je po teh izjavah opozoril, da so slišali nekaj podobnega grožnji spopada s strani držav, ki priznavajo Kosovo. "Ne vem, ali je bilo eni državi zaupano, da govori za vse te druge države, ampak upam, da bo večina bolj zadržana," je dejal.

Nastopi držav so bili povsem predvidljivi, čeprav je morda med razočaranimi Hyseni, saj se obeti o pospešenem priznavanju zaradi mnenja ICJ-ja še niso uresničili. Predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Japonske, Turčije in Avstrije, ki so že priznale Kosovo, so znova pozdravili odločitev sodišča in pozvali k pogledu v prihodnost.

S Čurkinom se je bolj ali manj strinjal kitajski veleposlanik Li Baodong. Oba sta zatrdila, da je resolucija 1244 iz leta 1999 zavezujoč mednarodni pravni temelj glede Kosova. Hyseni je v New Yorku predlagal, da se sprejme nova resolucija, za kar pa ob nasprotovanju Rusije in Kitajske trenutno ni nobene možnosti. Predstavnik Bosne in Hercegovine Ivan Barbalić je bil glede mnenja sodišča zadržan, dejal je le, da ga je njegova vlada upoštevala. Predstavnika Mehike in Brazilije pa sta povedala, da njuni državi mnenje ICJ-ja še preučujeta.