Spopadi za Kusair so se začeli v nedeljo, v spopadih pa naj bi po poročanjih z več strani umrlo najmanj 51 ljudi, 48 vojakov in upornikov ter trije civilisti. Državni mediji so poročali, da je vojski uspelo vzpostaviti varnost in stabilnost v večjem delu mesta in da je "eliminirala veliko število teroristov, predvsem nesirskih državljanov". Tiskovna agencija Sana je dodala še, da se je več deset upornikov predalo vojski in da ta zdaj v nekaterih delih mesta lovi oborožene teroristične skupine.

Vse omenjene navedbe so uporniki zavrnili, agencija AP je ob tem objavila izjavo prebivalca Kusairja in opozicijskega aktivista Hadija Abdulaha, ki je povedal, da vladne sile hodijo od hiše do hiše in pobijajo domnevne teroriste. "Gre za najhujši boj od začetka revolucije," je povedal in ob tem zavrnil, da bi bile vladne sile pri prevzemu nadzora v mestu uspešne.

Kusair strateško mesto za obe strani
Kusair je strateško pomembno mesto, saj leži blizu glavne prometnice med prestolnico Damask in obalnima mestoma Tartus in Latakija, nadzor nad njim pa bi vladnim silam predsednika Bašarja Al Asada omogočil nemoten prehod med prestolnico in obalo. Za upornike pa je nadzor nad Kusairjem pomemben, saj jim omogoča prehod v Libanon.

V spopade vpleten tudi Hezbolah
Kot poroča BBC, so se spopadi že razširili tudi v Libanonu, libanonska nacionalna tiskovna agencija je namreč poročala, da so številni izstrelki iz Sirije zadeli severovzhodno libanonsko mesto Hermel, o žrtvah pa ne poročajo. V boju za Kusair naj bi sodelovali tudi libanonski vojaki - tisti na strani gibanja Hezbolah pomagajo vojski, sunitski strelci pa upornikom.

Zaradi vse večje vloge libanonskega Hezbolaha v vojni v Siriji se je oglasil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ni izključil novih izraelskih napadov na cilje v Siriji.

Begunci nujno potrebujejo pomoč
Medtem je britanska človekoljubna organizacija Oxfam opozorila, da Jordanija in Libanon nujno potrebujeta pomoč za več tisoč sirskih beguncev, ki so se tja zatekli pred spopadi. Ob tem so zapisali, da vse višje temperature in slabe sanitarne razmere predstavljajo veliko zdravstveno tveganje za begunce, ki jim že grozijo nekatere nalezljive bolezni.