Za največjo osvoboditev političnih zapornikov v zadnjih desetletjih so se kubanske oblasti dogovorile na pogovorih v Havani s španskim zunanjim ministrom Miguelom Angelom Moratinosom in predstavniki Rimskokatoliške cerkve. To je največja izpustitev političnih zapornikov, odkar je oblast na Kubi leta 2008 od Fidela Castra prevzel njegov brat Raul.

Moratinos je potezo označil kot "začetek nove dobe na Kubi" in izrazil pripravljenost, da Španija sprejme vse izpuščene zapornike, če si bodo to sami želeli. Španski zunanji minister je ob tem dejal, da mu je Raul Castro zagotovil, da jih bodo lahko pri morebitnem odhodu s Kube spremljali tudi družinski člani, pozneje pa bodo imeli možnost vrnitve v domovino.

52 zapornikov spada v skupino 75 političnih zapornikov, ki so jih leta 2003 obsodili na zaporne kazni od šest do 28 let. Gre za največjo izpustitev kritikov komunističnega režima od leta 1998, ko je obisku nekdanjega papeža Janeza Pavla II. sledila izpustitev 101 političnega zapornika.

Število političnih zapornikov se manjša
Kubanske oblasti vseskozi vztrajajo, da v državi ni političnih zapornikov, ampak da gre samo za plačance sovražnih tujih vlad, predvsem ameriške, ki si prizadevajo, da bi spodkopali komunistični režim. Neuradna kubanska organizacija za človekove pravice je sicer sporočila, da je na Kubi 167 političnih zapornikov, kar je najmanj od leta 1959, ko je oblast prevzel Fidel Castro.

Na Kubo so se vrstili številni pritiski mednarodne skupnosti, še posebej po smrti oporečnika Orlanda Zapata Tamaja, ki je zaradi gladovne stavke umrl konec februarja letos. Zaradi Zapate se je za gladovno stavko odločil še en oporečnik Guillermo Farinas, ki je hrano zavračal več kot 130 dni in naj bi bil na robu smrti, po objavi novice o izpustitvi političnih zapornikov pa je gladovno stavko končal.

S stavko je želel Farinas doseči izpustitev 25 bolnih političnih zapornikov, za katere pa se zdaj domneva, da so v skupini, ki se ji po zadnjem dogovoru obeta prostost.