Iz njegovega urada so sporočili, da je Gligorov umrl na svojem domu, pokopali pa ga bodo v torek na skopskem pokopališču v ožjem družinskem krogu.

Oktobra leta 1995 je preživel poskus atentata v središču Skopja, ko je ob njegovem konvoju vozil razneslo bombo, ki je ubila njegovega voznika. Gligorov je bil v napadu težko ranjen in je ostal brez enega očesa. Napadalcev in organizatorjev še do danes niso odkrili.

Kučan: Gligorov je bil velik Makedonec
"Kiro Gligorov je gotovo eden najzanimivejših ljudi nekdanje jugoslovanske politike in ena zadnjih velikih osebnosti, ki so oblikovale njeno zgodovino," je v pogovoru za MMC povedal nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, ki je z Gligorovom posebej intenzivno sodeloval zadnje desetletje življenja socialistične Jugoslavije.

"Njegova izkušnja, to njegovo vedenje o vsem tem dolgem obdobju življenja Jugoslavije je omogočalo, da je tudi v tistih sestankih predsednikov republik zadnjega pol leta življenja Jugoslavije lahko argumentirano zastopal stališča, ki so bila seveda v prid položaju Makedonije, a so koristila tudi nam, ko smo oblikovali svoja slovenska stališča in zahtevali pravico do samostojnosti," je o pogovorih pred razpadom Jugoslavije v začetku 90. letih prejšnjega stoletja povedal Kučan.

Kučan je za Gligorova dejal, da je bil velik Makedonec in borec za nacionalno ter socialno svobodo svojega naroda. Bil je tudi prepričan Evropejec in človek, ki je razumel zakonitosti razvoja globaliziranega sveta, zavedajoč se njegovih prednosti, a tudi pasti za male narode.

Po besedah Kučana je bil Gligorov tudi eden tistih makedonskih politikov, ki so ves čas poudarjali potrebo po sodelovanju s Slovenijo, saj je pogosto dejal, da se je od Slovenije treba marsikaj naučiti, čeprav je bil prepričan, da imamo tudi Slovenci razlog, da se kaj naučimo od Makedonije.

Iz politike v znanost in nazaj v politiko
Gligorov je bil rojen 3. maja 1917 v Štipu. V nekdanji Jugoslaviji je bil na več visokih položajih, leta 1991 pa je bil izvoljen za prvega predsednika samostojne Makedonije. Na tem mestu je bil dva mandata, do novembra 1999.

Med drugo svetovno vojno se je Gligorov pridružil partizanskemu gibanju, po koncu vojne pa je deloval predvsem v jugoslovanski vladi, kjer je bil v 60. letih na položaju finančnega ministra in nato še podpredsednika zvezne vlade.

V 70. in 80. letih se je umaknil iz politike in se posvetil znanstvenoraziskovalnemu delu, v politiko pa se je znova vrnil leta 1989, ko ga je v zvezno vlado poklical takratni premier Ante Marković.

To je bilo tudi obdobje, ko se je vrnil na makedonsko politično prizorišče, kjer se je zavzemal za večstrankarske volitve in uveljavitev modela tržnega gospodarstva. 27. januarja leta 1991 je bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Makedonije.

Obdobje njegovega prvega mandata je prineslo referendum o samostojnosti Makedonije in 8. septembra leta 1991 je Makedonija razglasila neodvisnost. Makedonija je bila edina nekdanja jugoslovanska republika, ki se ni zapletla v spopade z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).

Na prvih splošnih predsedniških volitvah oktobra leta 1994 je bil Gligorov znova izvoljen za makedonskega predsednika s petletnim mandatom. Ob zaključku drugega predsedniškega mandata je bil star 82 let in leta 2000 se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejši predsednik na svetu.