Pripadniki Kurdske delavske stranke (PKK) se na jugovzhodu Turčije že od leta 1984 borijo za samostojnost. V kofliktu je umrlo že več kot 30.000 ljudi, nasilje pa se je malce umirilo, potem ko so leta 1999 turški agenti v Keniji prijeli voditelja PKK-ja Abdulaha Očalana.

Uporniki od oblasti v Ankari zahtevajo popolno pomilostitev in pravico do političnega delovanja, kar pa turška vlada zavrača, sprejela je le delno pomilostitev, ki jo je začela izvajati ta mesec. Turški zunanji minister Abdulah Gul je dejal, da je prav delna pomilostitev razlog za paniko med uporniki, ki so zato prekinili premirje.

Kurdsko vprašanje ovira za vstop v EU?
Ponovni upor kurdskih upornikov na jugovzhodu države lahko povzroči zaplete pri turškem vključevanju v Evropsko unijo, saj je EU že v 80. in 90. letih kritiziral vojaške operacije proti Kurdom in Turčijo obtoževal mučenja ter ostalih kršitev človekovih pravic.