Sergej Lavrov pravi, da so ZDA vplivale na odločitev drugih držav. Foto: Reuters
Sergej Lavrov pravi, da so ZDA vplivale na odločitev drugih držav. Foto: Reuters
Jens Stoltenberg
Diplomatskim ukrepom zoper Rusijo se pridružuje tudi Nato. Foto: Reuters
Premier Malcolm Turnbull je obrazložil avstralsko odločitev za izgon ruskih diplomatov. Foto: Reuters
MZZ
S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je pred ukrepanjem treba najprej ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Veliki Britaniji. Foto: BoBo
Sebastian Kurz
Avstrijski kancler Kurz je odločitev za neizgon ruskih diplomatov pojasnil z željo po ohranitvi "odprtih komunikacijskih kanalov z Rusijo". Foto: Reuters
Po svetu odmeva diplomatska hladna vojna

"To je posledica ogromnega pritiska, ogromnega izsiljevanja, ki je, žal, glavni instrument Washingtona na mednarodnem prizorišču," je dejal Lavrov v Uzbekistanu, kjer se udeležuje konference o Afganistanu. Zunanji minister, ki pravi, da so ZDA z ogromnim pritiskom na svoje zaveznice poskrbele za usklajeno akcijo držav, je zagotovil, da bo sledil odgovor Moskve: "Nihče ne more mirno prenašati take
nesramnosti in tudi mi je ne bomo."

Številnim evropskim državam, ZDA in drugim britanskim zaveznicam se je z izgonom ruskih diplomatov pridružila še Avstralija. Predtem je v ponedeljek v usklajenem ukrepanju izgon skupno več kot 100 ruskih diplomatov napovedalo več kot 20 držav.

Nato umika akreditacijo sedmim diplomatom
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sporočil, da je zavezništvo zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji umaknilo akreditacijo sedmim ruskim diplomatom, še trem pa je ne bodo izdali. Ruska misija pri Natu bo odslej lahko štela največ 20 članov, je sporočil Stoltenberg.

Medtem je Islandija napovedala pretrganje dialoga na visoki ravni z ruskimi oblastmi. To otoško državo na severu Atlantskega oceana junija čaka prvi nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu, ki ga bo gostila Rusija. Islandsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so sprejeli odločitev za diplomatski bojkot tekmovanja. Tudi Velika Britanija je prejšnji mesec dejala, da na svetovno prvenstvo ne bo poslala ministrov ali članov kraljeve družine.

Po njegovih besedah je bil napad na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju 4. marca "prva uporaba živčnega strupa na ozemlju Nata". Napovedal je, da se tudi Nato kot organizacija pridružuje več kot 25 članicam zavezništva in partnerskim državam, ki so se doslej odločile za izgon že več kot 140 ruskih diplomatov. "To je širok, močan in usklajen mednarodni odgovor," je dejal in poudaril, da gre za enotno odločitev vseh članic zavezništva.

Turnbull: Predrzen napad na vse nas
Avstralska vlada se je odločila za izgon dveh diplomatov, ki naj bi bila "neprijavljena obveščevalna uradnika". Državo morata zapustiti v sedmih dneh. Po besedah avstralskega premierja Malcolma Turnbulla je bil "predrzni napad v Salisburyju napad na vse nas". Za izgon ruskih diplomatov se je Avstralija odločila zaradi "šokantnega napada, ki je ogrozil nešteto pripadnikov skupnosti". Po mnenju Turnbulla je napad skladen z "vzorcem nepremišljenega in načrtnega ravnanja Rusije, ki je vse večja grožnja mednarodni skupnosti". "Takšnega napada ne more trpeti nobena suverena država," je dodal. Turnbull je ob podpori Veliki Britaniji in drugim državam v najobsežnejšem izgonu ruskih diplomatov navedel domnevna ruska vmešavanja v volitve in grožnje "suverenosti zaveznikov".

"Zato sprejemamo sklepe, kakršne je sprejelo več kot 20 držav po vsem svetu. Kljubujemo temu ruskemu brezzakonju in brezbrižnosti," je dejal Turnbull. Britanski zunanji minister Boris Johnson je že pred tem pohvalil "izreden mednarodni odziv" zaveznikov Londona. Kot je povedal v pogovoru za BBC, ima "svet dovolj" in se mora "rusko vedenje spremeniti". Hkrati je zavrnil trditev, da se je začela nova hladna vojna, in ob tem poudaril, da Velika Britanija nima nobenega spora z ruskim ljudstvom.

Moskva zanika obtožbe in napoveduje odgovor
Gre za najobsežnejši izgon ruskega diplomatskega osebja v zgodovini. V akciji sodeluje že več kot 20 držav, med njimi tudi 16 držav članic Evropske unije. Izgnanih je več kot sto ljudi. Leta 1986 je tedanji predsednik ZDA Ronald Reagan izgnal 80 ruskih diplomatov iz obdobja hladne vojne. Precedens zdajšnje akcije je tudi poteza administracije prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je leta 2016 izgnala 35 ruskih diplomatov kot odgovor na domnevno rusko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve. Moskva je obtožbe zanikala. Američani ocenjujejo, da ima Rusija okoli sto obveščevalnih uradnikov na diplomatskih predstavništvih po ZDA. Washington tudi ruske diplomate pri Združenih narodih opisuje kot obveščevalne operativce, ki opravljajo več kot le administrativna dela.

EUobserver: Prijateljice Rusije ne sodelujejo pri izgonu
Kolektivnemu izgonu ruskih diplomatov pa se ni pridružilo 10 članic EU-ja. Po mnenju bruseljskega spletnega biltena EUobserver so Avstrija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Irska, Luksemburg, Malta, Portugalska, Slovaška in Slovenija tako prijateljice Rusije.

Nekatere izmed njih so sicer nakazale, da bi se lahko pridružile pobudi. Irska je to že storila in odredila izgon enega ruskega diplomata, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Napad v Salisburyju ni bil samo napad na Veliko Britanijo, ampak tudi na mednarodni sistem, temelječ na pravilih, od katerega sta odvisni varnost in blaginja vseh nas," so zapisali na irskem zunanjem ministrstvu.

Belgija, ki se sprva ni odločila za izgon, bo po poročanju Reutersa izgnala enega ruskega diplomata. Tudi na Slovaškem naj bi razmišljali o pridružitvi akciji.

Slovenija se za izgon ni odločila. Čeprav ima vlado, ki lahko zaradi odstopa premierja Mira Cerarja opravlja zgolj tekoče posle, pa to ne pomeni nujno, da se Slovenija zaradi tega ne more pridružiti diplomatskemu pritisku na Rusijo, so pojasnili diplomatski viri. Zunanji minister Karl Erjavec je sicer v ponedeljek sporočil, da je še prezgodaj za ukrepanje, ker je, treba najprej ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Veliki Britaniji. EUobserver pa poudarja, da je Erjavec februarja gostil ruskega kolega Lavrova v poskusu krepitve gospodarskih odnosov.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je skupaj z zunanjo ministrico Karin Kneissl pojasnil, da ne bodo sprejeli nobenih ukrepov na nacionalni ravni, ker želijo "ohraniti odprte komunikacijske kanale z Rusijo". "Avstrija je nevtralna država in se ima za graditeljico mostov med Vzhodom in Zahodom," sta sporočila. EUobserver še omenja, da imajo avstrijski vladni skrajno desni Svobodnjaki sklenjen sporazum o sodelovanju z rusko vladajočo stranko Enotna Rusija.

Na nevtralnost se kot trenutno predsedujoča Svetu EU-ja sklicuje tudi Bolgarija, ki ima sicer močne poslovne povezave z ruskimi vlagatelji, navaja EUobserver. Sodelovanje je zavrnila tudi malteška vlada, "ki je ustvarila na milijone evrov od prodaje potnih listov EU-ja bogatim Rusom", izpostavlja EUobserver, ki dodaja utemeljitev malteške vlade, da ruskih diplomatov ne bodo izganjali. To utemeljujejo tako: "Ker je naša diplomatska misija v Moskvi zelo majhna in kakršen koli odgovor Rusije bi praktično povsem prekinil diplomatske odnose."

Sodelovanje je zavrnila tudi grška vlada, v kateri je sicer tudi desničarska proruska stranka Anel. V Atenah so poudarili, da ne bodo nikoli ukrepali proti kaki stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov. Želijo si tudi več dokazov, kaj se je zgodilo v Veliki Britaniji, poroča EUobserver.

Prav tako je sodelovanje v akciji z izgonom ruskih diplomatov odklonil Ciper, ki ima v svojih bankah na milijarde evrov ruskega kapitala. Ciper je prav tako prodajal svoja državljanstva bogatim Rusom, še spominja bruseljski spletni bilten.

Odziv na napad z živčnim strupom
Pri izgonu ruskih diplomatov gre za odziv na napad z živčnim strupom na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju 4. marca, v katerega naj bi bila po navedbah britanskih obveščevalcev vpletena Moskva. Oba sta v kritičnem stanju in v komi. Rusija vsakršno vpletenost oziroma vlogo pri napadu na Skripala zanika. Izgon diplomatov je označila za provokativno potezo, ki ne bo ostala brez odziva.

Po svetu odmeva diplomatska hladna vojna