"Zdi se, da so dogodki v Makedoniji povezani s tem, da makedonska vlada ni uvedla sankcij proti Rusiji," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov na obisku v Beogradu.

Po poročanju srbskega portala B92 je srbski premier Aleksandar Vučić v pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dejal, da Srbijo in Rusijo povezuje "iskreno prijateljstvo". Dodal je, da bi lahko državi, ko gre za vprašanje trgovinske izmenjave, še tesneje sodelovali.

Vučić Lavrovu: Vi nam plin, mi vam fiat
Lavrov se je v pogovorih s srbskim zunanjim ministrom Ivico Dačićem posvetil tudi energetiki. Dejal je, da sta državi pripravljeni sodelovati v večstranskih plinskih projektih, je poročal srbski portal B92. Dačić je poudaril, da za Evropo ne zadostuje le Severni tok, ampak tudi Južni, "saj ne sme dovoliti, da bi ta del Evrope ostal slepo črevo". Sicer pa sta spregovorila tudi o izvozu avtomobila fiat na ruski trg. V Kragujevcu namreč od septembra 2012 izdelujejo fiat 500L, ki ga izvažajo na evropsko in svetovno tržišče. V Srbiji je namreč podružnica FIAT Chrysler Automobile Grupe - FCA Srbija, ki zaposluje 3.000 ljudi in je eden izmed vodilnih srbskih izvoznih podjetij, piše na spletni strani podjetja.

"Odnosov z Rusijo nam ni treba prekiniti"
Srbija, ki želi postati polnopravna članica Evropske unije, se je v preteklih mesecih znašla pod drobnogledom Bruslja, ko se je začelo zapletati pri gradnji ruskega plinovoda Južni tok čez njeno ozemlje. Srbski zunanji minister Dačić je dejal, da je pogosto slišati, tudi v Bruslju, da je "Srbija med dvema ognjema" ali da "sedi na dveh stolih". A kot je poudaril, Srbija svoje cilje izraža javno. "Srbija ima politični cilj, da postane članica EU-ja, kar pa ne pomeni, da mora prekiniti odnose s prijateljskimi državami, pri čemer imam še posebej v mislih Rusijo," je poudaril Dačić, ki je trenutno tudi v vlogi predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

V intervjuju za srbski časopis Politika pa je Lavrov na vprašanje, ali bo Rusija povečala investicije v Srbiji, glede na to, da Srbija kot nevtralna država zaradi razmer v Ukrajini proti Rusiji ni sprejela nobenih ukrepov, dejal, da je Srbija "ena izmed pomembnejših ruskih partneric jugovzhodne Evrope" ter da je "zadovoljen z razvojem trgovinsko-gospodarskih izmenjav", ki se višajo.

Srbski vojaki na paradi v Moskvi
Lavrov je na drugi strani povedal, da Rusija "visoko ceni" raven odnosov s Srbijo. "Ni veliko držav v Evropi, ki imajo takšno stališče. Številne imajo stališče ali - ali. Stališče Srbije je izvirno evropsko." Dodal je, da so odnosi med državama na vseh ravneh izjemno dobri, pri čemer je še posebej izpostavil navzočnost srbskega predsednika Tomislava Nikolića na paradi ob obletnici konca druge svetovne vojne v Moskvi 9. maja, pa tudi odločitev Srbije, da na dogodek pošlje svoje vojake.

Zaskrbljenost nad dogodki na Balkanu
Ruski zunanji minister je v preteklih tednih že večkrat izrazil skrb nad dogodki na Balkanu. Tako je v Beogradu znova izrazil skrb nad izjavami albanskega vodstva o oblikovanju Velike Albanije. "To je poziv k prelivanju krvi na Balkanu. Ne verjamem, da bi kateri koli razumni politik ob tem ostal ravnodušen," piše na spletni strani Polita.

Izgrede v makedonskem Kumanovu je označil kot "dobro pripravljeno teroristično akcijo", ob tem je znova izrazil zaskrbljenost Moskve nad stanjem na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah EU ne sme zavzeti "kukavičjega stališča, da gre le za posamične primere". Na tem mestu je ponovil, da v primeru Makedonije "morda lahko govorimo o mentalni konfrontaciji".

"Zdi se, da so dogodki v Makedoniji povezani s tem, da makedonska vlada ni uvedla sankcij proti Rusiji. Poleg tega Skopje odkrito podpira gradnjo plinovoda Turški tok, ki mu nasprotujejo številni v Bruslju in na drugi strani Atlantskega oceana," je dejal Lavrov. Ideja o plinovodu Turški tok je vzniknila po tem, ko se je Rusija odpovedala projektu gradnje plinovoda Južni tok, prek katerega bi ruski plin dobavljala na evropske trge, tudi prek Slovenije. Potem ko je bila Evropska komisija zaradi pravnih podlag kritična do Južnega toka, so v Bruslju že podvomili tudi o Turškem toku.