Moskva je z nejevoljo sprejela prejšnje širitve severnoatlantskega zavezništva v države vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so bile nekoč pod sovjetskim plaščem, po koncu hladne vojne pa so se hotele odcepiti od ruskega vpliva.

BiH, Makedonija in Črna gora se želijo pridružiti Natu in s tem slediti Albaniji in Hrvaški, ki sta leta 2009 postali zadnji članici zavezništva. Leta 1999 se je Nato prvič razširil proti vzhodu Evrope, ko so članice postale Češka, Poljska in Madžarska, vse nekoč članice Varšavskega pakta. Leta 2004 je bila največja širitev zavezništva, ko se mu je pridružilo sedem novih držav, med njimi tudi Slovenija.

"Glede širitve Nata vidim to kot napako, celo provokacijo na neki način," je dejal Lavrov za bosanski dnevnik Dnevni Avaz. "Gre za neodgovorno politiko, ki spodkopava napore za oblikovanje enakopravne in skupne varnosti v Evropi, enakopravne za vse ne glede na to, ali je država članica tega ali drugega bloka," je prepričan ruski zunanji minister.

Vpliv Rusije bledi
Poleg zgodovinskih vezi s slovanskimi narodi, od katerih jih je veliko pravoslavne veroizpovedi, ima Rusija v balkanskih državah tudi gospodarske interese, predvsem na področju energetske oskrbe, a s približevanjem teh držav Evropski uniji in Natu vpliv Moskve bledi.

Trenutno je najbližje članstvu v Natu Črna gora, medtem ko etnične razprtije ovirajo približevanje BiH-a. Makedonija bi morala dobiti vabilo že leta 2009, vendar je to preprečila Grčija, ki zahteva spremembo imena svoje severne sosede.

Edino Srbija nima cilja članstva v Natu, ki je leta 1999 bombardiral državo zaradi politike takratnega predsednika Slobodana Miloševića do Albancev na Kosovu.

Lavrov je potrdil, da bo ruski predsednik sredi oktobra obiskal Srbijo in se udeležil zaznamovanja 70. obletnice osvoboditve Beograda iz rok nacistov, pri kateri so sodelovali sovjetska rdeča armada in jugoslovanski partizani.