Plinovod naj bi bil dolg 2.600 kilometrov in glavna trasa poteka pod Črnim morjem, nato čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo do Italije, kraki pa naj bi segli še v nekatere druge države, tudi v Avstrijo.

Po ponovnem vstopu Avstrije v projekt so se začela pojavljati ugibanja, da bi lahko plinovod obšel Slovenijo, saj bi trasa prek avstrijskega ozemlja nadomestila predvideno 266 kilometrov dolgo traso po slovenskem ozemlju.

Na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi navedbe Erjavca, da dogovor z Avstrijo, ki so ga zapečatili pred dnevi s podpisom pogodbe med ruskim Gazpromom in avstrijskim OMV-jem, ne ogroža slovenskega kraka Južnega toka, ni bilo neposrednega odgovora.

"Začuden sem, kako lahko v prisotnosti vašega zunanjega ministra dvomite v to, kar je rekel," je dejal ruski zunanji minister na srečanju s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem, na sestanku pa je bil prisoten tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Dodal je, da je Rusija je zainteresirana za realizacijo vseh dogovorov, ki so bili sklenjeni v medvladnih sporazumih in drugih veljavnih dokumentih.

"Glede Južnega toka se bolj kažejo administrativne kot pa politične ovire. Če smo lahko umestili Severni tok v skladu z pravnim redom EU, ne vidimo nobene ovire, da ne bi tega storili tudi za Južni tok. Očitno pa bo treba počakati, da bo nova Evropska komisija začela delovati s polnimi pljuči in takrat mislim, da se bo ponovno začel pogovor glede umestitve Južnega toka in harmonizacije s pravnim redom EU-ja," je po pogovorih na štiri oči povedal slovenski zunanji minister.

Projekt bo spodbudil naložbe
Lavrov upa, da bo Evropska komisija ponovno vzpostavila delovanje delovne skupine za reševanje vseh vprašanj v zvezi z realizacijo gradnje plinovoda Južni tok. Glede "umetnih ovir" je dejal, da retroaktivna uporaba tretjega svežnja EU-ja ne ustreza niti normam mednarodnega prava niti praksi sodelovanja civiliziranih držav.

"Projekt Južni tok na slovenskem ozemlju bo pripomogel k naraščajočim medsebojnim naložbam," so pred obiskom Lavrova poudarili v Moskvi. Ob tem so dodali, da imajo z Ljubljano skupen cilj - najti rešitev, v okviru katere bodo sodelujoče strani v projektu lahko spoštovale podpisane pogodbe, ne da bi kršile pravo EU-ja.

Gradnja plinovoda se je v Bolgariji pred nekaj tedni ustavila, saj EU trdi, da gradnja in sam razpis projekta nista v skladu z evropskimi pravili. Gradnjo so nato ustavili še v Srbiji. Tretji energetski sveženj prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na ozemlju EU-ja.

Pred uradnim srečanjem z Erjavcem se je Lavrov v Mariboru udeležil spominske slovesnosti v nekdanjem nacističnem taborišču za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII D.

"Za našo delegacijo je velika čast, da smo danes tukaj. Vidimo, da se uresničuje pobuda mariborskega župana in slovenske družbe, ob podpori uradnih oblasti vaše čudovite države in ruskega veleposlaništva," je dejal Lavrov.

Na srečanju so bili prisotni številni gospodarski in visoki politični predstavniki Slovenije, med njimi tudi nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk. V ruski delegaciji, ki jo vodi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je bil tudi minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov.

Obisk naj bi zmotil ZDA
Obisk Lavrova v Sloveniji je zmotil ZDA, ki menijo, da njegov prihod ne prispeva k čezatlantski varnosti. Pomočnik svetovalke ameriškega predsednika za nacionalno varnost Ben Rhodes je pred tednom dni dejal, da so bili zelo jasni, ko so povedali, da so ZDA in Evropa najučinkovitejše pri reševanju krize, kot je ukrajinska, če so enotne.

Ruske novinarje je zanimalo, ali so ZDA res nasprotovale današnjemu obisku Lavrova v Sloveniji. Erjavec je pojasnil, da je bil z veleposlaništva ZDA v Ljubljani "dan signal", da so zaskrbljeni zaradi tega obiska, a ga je ameriški državni sekretar John Kerry kasneje pomiril in mu povedal, da ZDA ne vidijo nobenih ovir za ta obisk.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, sta se državi na slovesnost začeli pripravljati že pred letom dni. Ker gre za dogodek izrazito pietetne narave, se je predsednik Borut Pahor odločil, da se ga bo kljub nestrinjanju z rusko politiko v Ukrajini udeležil in se srečal z Lavrovom.

Pahor in Lavrov sta na medsebojnih pogovorih po besedah Erjavca ugotovila, da so politični, gospodarski in kulturni odnosi med Slovenijo in Rusijo na izjemno visoki ravni. Po njegovem prepričanju se bo blagovna menjava med državama tudi v prihodnje povečevala.

"Rusija je za Slovenijo strateški partner. Konec leta oziroma takoj, ko bo oblikovana nova vlada, bo potekalo v Sloveniji 11. zasedanje medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje," je pojasnil Erjavec.

Predsednik Pahor se je pred mesecem dni udeležil prisege novega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, s čimer je izrazil slovensko stališče do ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Pahor je v ločenih pogovorih z Lavrovom in vrhovnim poveljnikom zveze Nato za operacije Philipom M. Breedlovom poudaril, da Slovenija ne odobrava ruskega ravnanja v Ukrajini. Čeprav ima Slovenija Rusijo za prijateljsko državo, je Pahor izrazil nestrinjanje z njeno politiko, ki predstavlja zaostritev odnosov med Rusijo in EU, katere članica je tudi Slovenija.

Glede krize v Ukrajini je vodja ruske diplomacije poudaril, da je za Rusijo na prvem mestu prekinitev ognja. "Treba je narediti prav vse, da bi ustavili sedanjo uporabo sile. Prepričani smo, da je Slovenija med temi državami EU-ja, ki nas lahko slišijo in nas lahko razumejo in podpirajo ustavitev ognja, ki je zdaj naša prednostna naloga," je pojasnil.

V izjavi za medije se je Lavrov med srečanjem dotaknil tudi bližajočih se volitev v Sloveniji. "Prepričani smo, da bo zagotovljena kontinuiteta našega prijateljskega sodelovanja, saj je ta v interesu slovenskega naroda," je dejal.

Župan si obeta ruske posle
Mariborski župan Andrej Fištravec je po obisku Lavrova ocenil, da ta dogodek predstavlja začetek konkretnih pogovorov mestne občine z ruskim trgom. "Maribor je bil vedno odprto mesto. To odprtost moramo vtkati v današnji čas," je dejal.

Od popoldanskega individualnega pogovora z ministrom Lavrovom si Fištravec obeta predvsem gospodarsko sodelovanje in nova delovna mesta. Po pritegnitvi investitorjev s Kitajske in Kuvajta si zdaj obeta še prihod ruskega kapitala, ki je sicer v mestu že zastopan v Termah Maribor.

"Zunanji minister ni specialist za gospodarsko sodelovanje, a je že s svojim prihodom v Maribor pokazal velik interes Rusije za ta del Slovenije in Evrope," je menil župan.

Govorila naj bi tudi o konkretnih projektih. "Upamo, da bo Maribor v bližnji prihodnosti lahko sedež podjetja, ki bo bdelo nad določenimi poslovnimi tokovi v Jugovzhodni Evropi," je pojasnil Fištravec. Ker pogajanja še potekajo, o imenu tega ruskega podjetja, ki naj bi v Mariboru odprlo svojo podružnico, ni želel govoriti.