"Odločila sem se, da zapustim mesto predsednice Nacionalne fronte," je v ponedeljek zvečer dejala Le Penova za francosko televizijo France 2. Ni pa še jasno, ali je njena odločitev dokončna ali pa gre le za taktični manever pred odločilnim spopadom z Emmanuelom Macronom za položaj predsednika Francije.

Macron prejel 24,01 odstotka, Le Penova pa 21,30
Sredinski neodvisni kandidat Macron je v nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev v Franciji dobil 24,01 odstotka glasov (8.657.326 volivcev), Le Penova pa 21,3 odstotka (7.679.493), tako da se bosta za končno zmago pomerila 7. maja v drugem krogu.

Za seboj sta pustila desnosredinskega Francoisa Fillona (20,01 odstotka; 7.213.797) in skrajno levičarskega Jean-Luca Melenchona (7.011.856), ki je zbral 19,58 odstotka glasov. Volitev se je udeležilo nekaj več kot 76 odstotkov volivcev. V Franciji se je tako prvič v 60 letih zgodilo, da sta obe tradicionalno najmočnejši politični stranki, republikanci in socialisti, ostali brez predstavnika v drugem krogu.

Macron osvojil Pariz, Le Penova jug in severovzhod
Iz razporeditve glasov glede na departmaje države izhaja, da je Macron največ glasov pobral na zahodnem, v osrednjem delu države in na območju širše pariške regije, Ile-de-France, Le Penova pa na severovzhodu in jugu. Glasovanje v največjih mestih razkriva, da Macron uživa veliko podporo v Parizu, kjer je osvojil 34,8 odstotka glasov, Le Penova pa le pet odstotkov. Pred njo so se uvrstili tako Fillon in Melenchon kot Hamon. Macron je približno 30 odstotkov osvojil tudi v Lyonu in Bordeauxu. V Nici je tesno pred Le Penovo slavil Fillon, medtem ko je v Montpellieru, Marseillu, Lillu in Toulousu zmagal Melenchon. Le Penova je med drugim s prednostjo nekaj odstotnih točk pred Fillonom slavila v Toulonu.

Udobna zmaga v drugem krogu?
Macron, nekdanji naložbeni bankir in nekdanji gospodarski minister v vladi odhajajočega predsednika Francoisa Hollanda, je sploh prvič kandidiral na kakršnih koli volitvah. Po uspehu je privržencem v Parizu dejal: "Upam, da bom čez 14 dni postal vaš predsednik. Želim postati predsednik vseh ljudi, ki živijo v Franciji - predsednik domoljubov, ne nacionalistov. Francozi so močno želeli spremembo. V enem letu smo popolnoma spremenili politični položaj v Franciji. Usodo naroda ste vzeli v svoje roke, zdaj je na vas, da boj nadaljujete," je dejal 39-letni kandidat.

Macron je čestital vsem protikandidatom iz prvega kroga, razen skrajni desničarki Marine Le Pen, nato pa se je socialistu Benoitu Hamonu in konservativcu Francoisu Fillonu zahvalil za podporo, ki sta mu jo izrekla po objavi izidov vzporednih volitev. Po izidih namreč vsi po vrsti napovedujejo podporo proevropskemu Macronu, ne le v Franciji, pač pa tudi v Nemčiji in Bruslju. Glede na izide dveh anket, opravljenih v nedeljo zvečer, se Macronu v drugem krogu obeta prepričljiva zmaga. Zanj naj bi glasovalo med 62 in 64 odstotkov volivcev, za Marine Le Pen pa med 36 in 38 odstotkov.

Le Penova po očetovih sledeh
Le Penova je sicer v nedeljo dosegla nov rekord za svojo stranko Nacionalna fronta, saj je zanjo glasovalo največ volivcev do zdaj, in sicer več kot 6,9 milijona. V svojem volilnem okrožju Henin-Beaumont na severu Francije je dobila kar dobrih 46 odstotkov glasov. Po zaprtju volišč je izjavila, da gre za zgodovinski izid in priložnost za volivce, da izberejo, ali bodo podprli nadaljevanje globalizacije, priseljevanja in prostega pretoka teroristov ali pa bodo glasovali za Francijo z močnimi mejami ter za francosko nacionalno identiteto in varnost. Dodala je, da glas zanjo pomeni glas za "preživetje Francije".

Marine Le Pen je z uvrstitvijo v drugi krog sicer ponovila uspeh svojega očeta, Jean-Marie Le Pena, ki se mu je leta 2002 prav tako uspelo uvrstiti v drugi krog predsedniških volitev, kjer pa je nato krepko izgubil proti Jacquesu Chiracu.

Macronove liberalne reforme
Macron, ki ni član nobene politične stranke in se je v izjemno kratkem času z obljubo, da želi preseči tradicionalne politične delitve na levičarje in desničarje, zavihtel med najpriljubljenejše francoske politike, je pri svojem političnem programu precej pragmatičen. Ves čas vztraja, da želi uvesti nov način vodenja države, zagovarja liberalne gospodarske reforme, pri socialnih vprašanjih je bliže levičarjem. Želi si poenostaviti zaposlovanje in odpuščanje za podjetja. Med njegovimi obljubami je 50 milijard evrov vreden načrt javnih naložb, ki bi med drugim zajel poklicna pripravništva, prehod na obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte. Zavzema se tudi za popolno povračilo stroškov za očala, zobne proteze in slušne pripomočke. Napoveduje zmanjšanje davka na dobiček pravnih oseb, znižanje stopnje brezposelnosti na sedem odstotkov in prepoved prenosnih telefonov v šoli za mlajše od 15 let.

Le Penova proti priseljevanju in EU-ju
Le Penova priseljevanje in evro krivi za gospodarske težave Francije. "Ne bomo sprejeli nič več ljudi. Stop. Polni smo," je večkrat izjavila. Napoveduje izgon vseh nezakonitih priseljencev, zakonito priseljevanje pa bi omejila na 10.000 ljudi na leto. Predlaga ponovno vzpostavitev stare francoske slave ob pomoči "ekonomskega domoljubja". Le Penova hoče opustiti evro, izpeljati referendum o članstvu Francije v Evropski uniji, na trgu dela in javnih stanovanj pa dati prednost francoskim državljanom.

Hollande bo glasoval za Macrona
Odhajajoči francoski predsednik Francois Hollande je sporočil, da bo v drugem krogu 7. maja podprl Macrona, saj Le Penova predstavlja nevarnost za Francijo. "Ni mogoče molčati ali biti indiferenten. Sam bom glasoval za Emmanuela Macrona. Ogroženi sta enotnost naroda in položaj Francije v Evropi in v svetu," je dejal Hollande in opozoril, da bi ekonomska politika, ki jo predlaga Le Penova in ki vključuje odpravo evra, zmanjšala kupno moč Francozov ter vodila v izgubo delovnih mest.

Številni pozdravljajo zmago Macrona ...
Tudi evropski voditelji so vsi po vrsti izrekli podporo Macronu. Predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffan Seibert, je tako tvitnil: "Dobro je, da je Emmanuel Macron uspel s svojim zagovarjanjem močne Evropske unije in tržne ekonomije. Vse dobro v prihodnjih dveh tednih." Čestitala sta mu tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Federica Mogherini, ki je tvitnila: "Izid predstavlja upanje in prihodnost za našo generacijo."

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je izrazil prepričanje, da bo 39-letnik postal novi francoski predsednik. "Prepričan sem, da bo v drugem krogu pometel s skrajno desnim, desničarskim populizmom in protievropejci," je dejal v videoposnetku, objavljenem na Twitterju. Podobno so vodilni izid Macrona pozdravili tudi na Češkem, Danskem in Norveškem.

... ne pa vsi
Po drugi strani pa so nekateri politiki z evropskega skrajno desnega pola pretežno čestitali Le Penovi. Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache je Le Penovi čestital za njen "zgodovinski uspeh". "Evropska domoljubna pomlad lahko praznuje še en uspeh in korak naprej ... Stare uveljavljene stranke in njihovi diskreditirani predstavniki bodo postopoma izginili v nepomembnost po vsej Evropi," je zapisal na Facebooku. Glede na podporo Macronu v vrstah francoskih uveljavljenih strank Strache sicer meni, da bi bil čudež, če bi Le Penovi uspelo zmagati v drugem krogu.

Tudi vodja nizozemske proti islamu in priseljevanju usmerjene Stranke svobode Geert Wilders je pozdravil izid kot "svetel dan za domoljube v Franciji in drugod, ki želijo več nacionalne suverenosti in manj EU-ja ter priseljevanja".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem dejal, da Rusija "spoštuje" izid in se zavzema za "gradnjo dobrih, za obe strani koristnih odnosov". Med kampanjo je sicer Rusija delovala kot podpornica Le Penove, ki se je v Moskvi celo srečala s predsednikom Vladimirjem Putinom.

Še deset dni za prepričevanje volivcev
Macron in Le Penova bosta v ponedeljek nadaljevala kampanjo, ki bo trajala še deset dni. Prvomajski shodi in televizijsko soočenje dva dni pozneje bodo obema dali možnost, da strneta vrste. Zadnje javnomnenjske raziskave bodo objavljene 5. maja, v soboto bo veljal volilni molk. V nedeljo, 7. maja, se bodo volišča zaprla ob 20.00, izidi pa bodo verjetno hitro znani. Novi predsednik bo prisegel teden dni pozneje. Francozi se bodo sicer junija znova odpravili na volišča, saj bodo takrat potekale še parlamentarne volitve.